Koala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np. + sklic |
dp./ bolezni in plenilci |
||
Vrstica 77:
Nekatere ohranitvene ukrepe, kot so npr. nakupi posesti za vzpostavitev zaščitenih rezervatov, izvajajo državne oblasti, ostali ukrepi pa so v rokah dobrodelnih organizacij ter drugih privatnih združb. Prijazen in ljubek videz koal pripomore k dvigu prostovoljnih prispevkov nevladnim organizacijam.<ref name=H48/>
=== Bolezni in plenilci ===
Med bakterijskimi okužbami koale najbolj ogrožajo okužbe s klamidijami, ki lahko povzročijo [[keratokonjunktivitis]] (vnetje [[roženica|roženice]] in [[veznica|veznice]]) ter okužbe [[sečila|sečil]], [[dihala|dihal]] in rodil, posledično pa to lahko vodi v [[slepota|slepoto]], [[neplodnost]] in v hujših primerih do pogina živali.<ref name=MH71> Martin, Handasyde; 1999, str. 71-5.</ref><ref name=MA>{{navedi revijo |author=Timms P.|year=2005|title=Chlamydial infection and disease in the koala|journal=Microbiology Australia|volume=25|issue=2|pages=65-68|url=https://books.google.si/books?id=haCr7ztxTrwC&pg=PA68&}}</ref> Tako kot pri ljudeh se koale okužijo najpogosteje preko spolnih odnosov, mladiči tudi preko uživanja materinega iztrebka v zgodnjem obdobju. Po nekaterih podatkih naj bi bile okužbe s klamidijami eden od vodilnih vzrokov pogina koal. Okužbe s klamidijami so sicer zdravljene z [[antibiotik]]i, vendar je treba vzeti v ozir možnost porušenja mikrobne flore v črevesju kot posledico stranskega učinka zdravil, ki je sicer nujno potrebna za prebavo evkaliptusovih listov.<ref>{{navedi splet |author=Weisberger M.|url=https://www.livescience.com/62517-how-koalas-get-chlamydia.html|title=Why the Heck Do So Many Koalas Have Chlamydia?|accessdate=25.8.2018|date=9.5.2018|publisher=Live Science}}</ref> Trenutno potekajo raziskave na področju razvoja [[cepivo|cepiva]] proti klamidijam, ki bi lahko omogočile tudi razvoj sorodnega cepiva za ljudi.<ref>{{navedi splet|author=Klein A.|url=https://www.newscientist.com/article/2128507-chlamydia-vaccine-for-koalas-slows-spread-of-deadly-disease/|title=Chlamydia vaccine for koalas slows spread of deadly disease|accessdate=25.8.2018|date=21.4.2017|publisher=Daily News}}</ref>
Vzrok nagnjenosti k tovrstnim okužbam ni popolnoma jasen, domnevajo pa, da bi lahko k temu prispevala okvara [[imunski sistem|imunskega sistema]] zaradi sočasne okužbe z [[Retrovirusi|retrovirusom]] (KoRV), ki povzroča ''koalin imunski deficitni sindrom'' (KIDS), podobno kot povzroča [[HIV]] pri človeku [[AIDS]].<ref name=MA/> Okužba z retrovirusom in posledični padec imunosti verjetno prispeva tudi k obolevanju za [[limfom]]i, [[levkemija]]mi in drugimi [[malignost|malignimi]] tumorji.<ref name=MH71/> Podatki kažejo, da so populacije koal na severu Avstralije v veliki večini okužene z dotičnim retrovirusom, medtem ko je razširjenost okužbe na jugu manjša; na nekaterih izoliranih pokrajinah, kot je otok Kangaroo Island, je praktično odsotna. Raziskave okužb koal z retrovirusom so pomembne zaradi ohranitve vrste, poleg tega pa ponujajo enkraten vpogled v mehanizem delovanja retrovirusov, kar bi lahko prispevalo k napredku zdravljenja sorodnih okužb pri človeku.<ref>{{navedi revijo|author=Stoye JP.|title=Koala retrovirus: A genome invasion in real time |journal=Genome Biology |volume=7|pages=241|year=2006|doi=10.1186/gb-2006-7-11-241|pmid=17118218|issue=11|pmc=1794577}}</ref>
Okužbe z [[zajedavec|zajedavci]] (paraziti) imajo v primerjavi s klamidijami bistveno manjši pomen. Najpogostejši zajedavci koal so [[klopi]]<ref name=MH71/> ter [[tripanosoma|tripanosome]]<ref>{{navedi revijo|author=McInnes LM ''s sod.''|title=The potential impact of native Australian trypanosome infections on the health of koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Parasitology|year=2011|volume=138|issue=7|pages=873–83|doi=10.1017/S0031182011000369|pmid=21524321}}</ref> (predvsem ''T. irwini''). Med redkejše okužbe sodijo okužbe s [[praživali|praživalmi]] ''[[Toxoplasma gondii]]'' in ''[[Cryptosporidium]]'' ter okužbe prebavil z vrsto [[trakulje]] ''Bertiella obesa''<ref>Jackson SM. (2003). ''Australian Mammals: Biology and Captive Management''. CSIRO Publishing, str. 164. ISBN 0-643-06635-7</ref> ter okužbe dihal z vrstama [[gliste|glist]] ''Marsupostrongylus longilarvatus'' in ''Durikainema phascolarcti''. Prav tako so redke tudi [[garje]] ter kožne razjede zaradi okužbe z [[Mycobacterium|mikobakterijo]] ''M. ulcerans''.<ref name=MH71/>
Koale imajo le malo naravnih plenilcev, med njimi velja omeniti [[dingo|dinge]] ter večje [[piton]]e, plenilske ptice, kot sta [[Aquila audax|repati orel]] ter [[Ninox strenua|avstralska silna sova]], pa ogrožajo tudi mladiče.<ref name=MH71/>
== Opombe ==
| |||