Ciril Zlobec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
posodobitev kategorij |
|||
Vrstica 7:
Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi [[Avber]], gimnazijo pa v [[Gorica|Gorici]] in [[Koper|Kopru]]. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je tudi doštudiral [[slavistika|slavistiko]] ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969-72), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972-86). Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz [[italijanščina|italijanščine]] ([[Dante Alighieri]], [[Giacomo Leopardi|Leopardi]], [[Giosuè Carducci|Carducci]], [[Eugenio Montale|Montale]], [[Giuseppe Ungaretti|Ungaretti]], [[Salvatore Quasimodo|Quasimodo]] ...) in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] ([[Oskar Davičo|Davičo]], [[Vasko Popa|Popa]], [[Slavko Mihalić|Mihalić]]). Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), 1969-79 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik). Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije ''Sodobnost''.
Leta 1985 je postal dopisni (oz. izredni) in 1989 redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik.
== Književni opus ==
Ciril Zlobec je znan zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta
Napisal je tudi nekaj pripovedniških del, napisal je 2 [[roman]]a: ''[[Moj brat svetnik|Moj brat svetnik]]'' (1970), ''Spomin kot zgodba'' (1998). Leta 1962 je napisal tudi radijsko igro ''Moška leta našega otroštva''. Leta 1974 je pripravil antologijo slovenske poezije ter izbor italijanske lirike. Spisal je tudi več esejističnih del: ''Poezija in politika'' (1975), ''Slovenska samobitnost in pisatelj'' (1986), ''Priznam, rekel sem'' (1988) ter ''Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko'' (1992).
| |||