Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

dodanih 579 zlogov ,  pred 1 letom
m
== Propad Rimskega cesarstva ==
{{Glavni|Zgodovina Rimskega imperija}}
V 3. stoletju so se v Rimski državi vedno bolj kazali očitni znaki krize. Vzroki so bili v prvi vrsti ekonomski, ki pa so bili tesno povezani tudi z drugimi aspekti rimskega načina življenja. Rimsko gospodarstvo je bilo ves čas rimskega cesarstva močno odvisno od cenenega dela sužnjev, ko pa se je v 2. stoletju širjenje Rimskega imperija ustavilo, se je prekinil tudi stalni dotok suženjske delovne sile. Prav tako se je vedno bolj zmanjševalo število rojstev (prebivalstvo je padlo od 30 milijonov na začetku cesarstva na vsega 10 milijonov okrog leta 300), kar je pomenilo, da je primanjkovalo delovne sile, posledično pa je ostalo vedno več zemlje neobdelane. Zato je bila država prisiljena aktivnemu prebivalstvu poviševati davke, saj je obramba mej cesarstva, vedno večji stroški za podporo revnemu rimskemu prebivalstvu in razvejana [[birokracija]] zahtevala vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska na kmete, je veliko število kmetov našlo rešitev v begu in se je pričelo ukvarjati s [[pirat]]stvom in cestnim roparstvom.
Zato je bila država prisiljena aktivnemu prebivalstvu poviševati davke, saj je obramba mej cesarstva, vedno večji stroški za podporo rimskemu prebivalstvu in razvejana [[birokracija]] zahtevala vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska na kmete, je veliko število kmetov našlo rešitev v begu in se je pričelo ukvarjati s [[pirat]]stvom in cestnim roparstvom.
 
V poznem obdobje rimskega cesarstva je velik problem predstavljala tudi [[inflacija]]. Pomanjkanje denarja so cesarji reševali s kovanjem malo vrednega [[denar]]ja. Posledica je bila, da je pričela upadati trgovina in da je [[menjalno gospodarstvo]] pričelo izpodrivati denarnega.
 
Zaradi ekonomskega propadanja je za državo vedno večje breme predstavljala podpora revnemu rimskemu prebivalstvu, vse bolj pa se je razmahnilo tudi izkoriščanje te socialne pomoči, saj se zaradi bogate pomoči in razvrednotenega gospodarstva ljudem ni več dalo delati. Na splošno je veljalo, da je Italija vedno bolj postajala zajedavec preostalih [[provinca|provinc]] imperijimperija, ki je zahtevala vedno več sredstev, ne da bi pri tem karkoli proizvajala. Drsenje rimske [[država|države]] v propad je skušal zaustaviti cesar [[Dioklecijan]], ki pa so se mu reforme posrečile le delno, spet z drugimi pa je še poglobil gospodarsko krizo.
 
Gospodarskim težavam so se pridružile tudi težave v rimski vojski, ki je bila eden od stebrov rimske moči. Sistem, ki je od [[Marij]]a naprej slonel na svobodnih rimskih državljanih, ki so služili rimsko vojsko 20 let, za kar so po končani vojaški službi prejeli zemljo, se je nahajal v težavah, ker je bilo vedno manj Rimljanov pripravljenih služiti vojsko. V rimski vojski so zato novačili vedno več tujih, zlasti [[germani|germanskih]] plačancev - ([[Foederati|federatov]]), ki so se naselili na rimskem ozemlju, zlasti na obmejnih področjih, ter v zameno za vojaško službo dobili zemljo. Vprašljiva pa je bila njihova zvestoba rimski državi in njihova pripravljenost braniti mejo pred svojimi germanskimi rojaki.
 
Dokončen udarec pa so rimskemu cesarstvu zadali vpadi [[Germani|Germanov]] in [[Huni|Hunov]]. Prvi so na Rimsko ozemlje vdrliprišli [[Goti]], ki so na območje današnje [[Bolgarija|Bolgarije]] zbežali pred Huni, ter prosili Rim za naselitev in pomoč. Zaradi slabega ravnanja Rimljanov so se [[Goti]] uprli in leta 378 pri [[Adrianopolis|Adrianoplu]] uničujoče porazili rimsko vojsko. Po tem porazu Rimljani nikoli več niso uspeli pregnati številnih Germanskih ljudstev, ki so se pomikala čez ozemlje rimskega imperija in na njenih tleh ustanavljali [[barbari|barbarske]] države. V letu 410 je [[vizigoti|vizigotski]] kralj [[Alarik I.]] po obleganju [[plenitev Rima|oplenil Rim]], temu je sledilo še plenjenje [[Vandali|Vandalov]] leta 455. Eden najhujših tovrstnih napadov je bil tudi napad Hunov leta 450, ki pa so se iz neznanega vzroka ustavili pred Rimom. Pred tem so temeljito oplenili severno Italijo, ter med drugim uničili [[Oglej]].
 
Letnica, ki zaznamuje dokončen propad zahodnega dela rimske države je leto 476, ko je germanski poveljnik [[Odoaker]] odstavil zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], ter njegovo krono izročil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu]] cesarju, sam pa se je razglasil za kralja Italije. Po tem obdobju je od zahodnorimskega imperija ostala le še Dalmacija, v kateri je do svoje smrti leta 480 vladal predzadnji zahodnorimski cesar [[Julij Nepos]].
[[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|300px|Širjenje rimske države od nastanka do propada]]
[[Slika:Slovenia-map 0001-0300.png|300px|thumb|right|Zemljevid [[Slovenija|slovenskega ozemlja]] z rimskimi provincami in mesti.<br />
1.295

urejanj