Odoaker: razlika med redakcijama

dodanih 508 zlogov ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
m (pp)
m
 
'''Odoaker''', tudi '''Odowakar''' ali '''Odovakar''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Flavivs Odovacer}}, {{aut|Flavivs Odovacar}} ali {{aut|Odovacrivs}}), je bil častnik rimske vojske [[Germani|germanskega]] porekla, ki je po razpustitvi [[Rimski imperij|Zahodnega rimskega cesarstva]]<ref>E. Gibbon, ''The Decline and Fall of the Roman Empire'', poglavje XXXVI.</ref> leta 476 postal prvi kralj [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italskega kraljestva]] (''Rex Italiae''), * okoli 433,<ref>''Odovacer'', Prosopography of the Later Roman Empire, 2, str. 791-793.</ref> † domnevno [[15. marec]] [[493]], [[Ravena]], [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italsko kraljestvo]].
 
Bil je častnik v rimski vojski in je kasneje vodil germanske vojake v rimski službi. Ko so ti zahtevali ozemlja v Italiji kot plačilo za svojo vojaško službo, jih je Odoaker podprl in organiziral upor proti Flaviju Orestu, v katerem je bil slednji umorjen. Po tem je Odoaker s svojimi četami osvojil takratno prestolnico [[zahodnorimsko cesarstvo|zahodnorimskega cesarstva]] [[Ravena|Raveno]] in odstavil zadnjega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], zatem pa je bil proglašen za kralja Italije.
 
Odoaker se je kljub temu, da je bila vsa oblast v Italiji v njegovih rokah, predstavljal kot varovanec cesarja [[Julij Nepos|Julija Neposa]], po Neposovi smrti leta 480 pa varovanec [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskih]] [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesarjev]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Odoaker se je običajno naslavljal s častnim naslovom ''patricij'', ki mu ga je podelil cesar [[Zenon]], vendar je v številnh dokumentih omenjen tudi kot kralj (''rex''). Sam je naslov kralj uporabil vsaj enkrat, vsaj enkrat pa ga je uporabil tudi konzul Bazilij.<ref> Victor Vitensis, ''Odouacro Italiae regi''.</ref>
1.362

urejanj