Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bot: Datoteka Flag_of_Palaeologus_Emperor.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No source since 19 June 2018. Odstranjevanje.
Zupi (pogovor | prispevki)
Vrstica 88:
Dokončen udarec pa so rimskemu cesarstvu zadali vpadi [[Germani|Germanov]] in [[Huni|Hunov]]. Prvi so na Rimsko ozemlje vdrli [[Goti]], ki so na območje današnje [[Bolgarija|Bolgarije]] zbežali pred Huni, ter prosili Rim za naselitev in pomoč. Zaradi slabega ravnanja Rimljanov so se [[Goti]] uprli in leta 378 pri [[Adrianopolis|Adrianoplu]] uničujoče porazili rimsko vojsko. Po tem porazu Rimljani nikoli več niso uspeli pregnati številnih Germanskih ljudstev, ki so se pomikala čez ozemlje rimskega imperija in na njenih tleh ustanavljali [[barbari|barbarske]] države. Eden najhujših tovrstnih napadov je bil napad Hunov leta 450, ki pa so se iz neznanega vzroka ustavili pred Rimom. Pred tem so temeljito oplenili severno Italijo, ter med drugim uničili [[Oglej]].
 
Letnica, ki zaznamuje dokončen propad zahodnega dela rimske države je leto 476, ko je germanski poveljnik [[Odoaker]] odstavil zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]]a, ter njegovo krono izročil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu]] cesarju, sam pa se je razglasil za kralja Italije.
[[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|300px|Širjenje rimske države od nastanka do propada]]
[[Slika:Slovenia-map 0001-0300.png|300px|thumb|right|Zemljevid [[Slovenija|slovenskega ozemlja]] z rimskimi provincami in mesti.<br />