Wikipedija

Ludwig Ganghofer: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Svojo prvo igro »Der Herrgottschnitzer von Ammergau« je napisal leta 1880 za [[Staatstheater am Gärtnerplatz|münchenško gledališče Gärtnerplatz]]. Bila je zelo uspešna, uprizorili so jo kar 19-krat. Preboj pa je s to igro doživel v Berlinu, kjer so jo na gostovanju zaigrali več kot 100-krat. Ganghofer je delal kot dramaturg v dunajskem [[Ringtheater|Ringtheater]] (1881), kot svobodni pisatelj za družinski časopis ''[[Die Gartenlaube]]'' in sodeloval kot urednik pri ''[[Neues Wiener Tagblatt]]'' (1886-1891). Na Dunaju je pogosto obiskoval salon na Palais Todesco, kjer je spoznal umetnike, kot sta [[Hugo von Hofmannsthal]] in [[Johann Strauss mlajši]]. Od leta 1891 je pisal pretežno alpske novele, ki so jih navdihnili njegovi lovski izleti v bližino njegove lovske koče blizu [[Leutasch]]a na [[Tirolska|Tirolskem]]. Poleg tega je bil producent von Hofmannsthaleve igre »Der Tor und der Tod«. Ustanovil pa je tudi münchenško literarno društvo.
 
Manj znano je njegovo delo vojnega dopisnika v letih 1915 do 1917. V teh letih je pisal – poleg propagandnih in nepristranskih poročil npr. »Reise zur deutschen Front« – veliko število vojnih pesmi, ki so bile objavljene v antologijah kot npr. »Eiserne ZitheZither«r in »Neue Kreigslieder«, v katerih je prikazoval nacionalistično in protidemokratično mišljenje. Njegovo prijateljstvo z vladarjem [[Viljem II. Nemški|Viljemom II. Nemškim]] je vplivalo na vojna poročila, ki so pogosto prikazovala vladarja in njegovo mišljenje o poteku vojne v lepi luči. Malo pred nemško kapitulacijo je objavil pozive, naj ne obupajo nad bojem. Leta 1917 se je s prijateljem [[Ludwigo Thoma|Ludwigom Thomo]] pridružil skrajno desno nemški domovinski stranki, ki je razpadla med revolucijo v letih 1918 - 19. Kljub kritikam kolegov, kot je bil [[Karl Kraus]], so mu medvojna poročevanja in podpora vladarju priskrbela nadpovprečni dohodek.
 
Po koncu vojne se je Ganghofer vrnil nazaj k poklicu pisatelja. Svoje zadnje delo ''Das Land der Bayer in Farbenphotogaphie'' je posvetil »svojemu mogočnemu kralju [[Ludvik II. Bavarski|Ludviku II. Bavarskemu]]«. Kmalu za tem je umrl v Tegernseei.
 
Njegova dela, predvsem [[novela|novele]], doživljajo ponatise še danes. Do leta 2004 so ocenili, da je bilo prodanih preko 30 milijonov izvodov. Poleg tega je Ganghofer eden izmed nemških avtorjev, katerih dela so bila tudi predelana v filme v obdobju [[Heimatfilm]]a (tj. domovinski film), po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Njegove domovinske novele so mu prislužile ugled opisovalca ''zdravega sveta''. Opisujejo življenje preprostih ljudi in so pogosto označena kot [[kič]]asta, prikazujejo namreč idilično bavarsko alpsko življenje.
 
==Zbrana dela==
*''Der Herrgottschnitzer von Ammergau'' (1880)
*''The Hunter of Fall (novel)'' (1883)
*''Die Sünden der Väter'', (1886)
*''Edelweißkönig'' (1886)
*''The Monastery's Hunter (novel)'' (1892)
Vrstica 41:
*''Das neue Wesen. Roman aus dem 16. Jahrhundert'', (1902)
*''Der Hohe Schein'' (1904)
*''Der Besondere'', (1904)
*''Der Mann im Salz'' (1906)
*''Waldrausch'' (novel, 1907)
*''Lebenslauf eines Optimisten'' (1909–1911)
*''The War of the Oxen (novel)'' (1914)
*''Die Trutze von Trutzberg. Roman aus d. 15. Jahrhundert'', (1915)
*''Reise zur deutschen Front'' (1915)
*''Das große Jagen'' (1918)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Ludwig_Ganghofer«