Ludwig Ganghofer: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 21:
Leta 1837 je maturiral na gimnaziji in delal kot monter v augsburgški strojni proizvodnji. Leta 1875 je pričel s študijem na [[Tehniška univerza v Münchnu|Tehniški univerzi v Münchnu]], smer mehanično inženirstvo, a je sčasoma spremenil smer študija v [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]] in [[filozofija|filozofijo]], kar je študiral v [[München|Münchnu]], [[Berlin|Berlinu]] in [[Leipzig|Leipzigu]]. 1879 je doktoriral na [[Univerza v Leipzigu|leipziški univerzi]].
Svojo prvo igro »Der Herrgottschnitzer von Ammergau« je napisal leta 1880 za [[Staatstheater am Gärtnerplatz|münchenško gledališče Gärtnerplatz]]. Bila je zelo uspešna, uprizorili so jo kar 19-krat. Preboj pa je s to igro doživel v Berlinu, kjer so jo na gostovanju zaigrali več kot 100-krat. Ganghofer je delal kot dramaturg v dunajskem [[Ringtheater|Ringtheater]] (1881), kot svobodni pisatelj za družinski časopis ''[[Die Gartenlaube]]'' in sodeloval kot urednik pri ''[[Neues Wiener Tagblatt]]'' (1886-1891). Na Dunaju je pogosto obiskoval salon na Palais Todesco, kjer je spoznal umetnike, kot sta [[Hugo von Hofmannsthal]] in [[Johann Strauss mlajši]]. Od leta 1891 je pisal
Manj znano je njegovo delo vojnega dopisnika v letih 1915 do 1917. V teh letih je pisal – poleg propagandnih in nepristranskih poročil npr. »Reise zur deutschen Front« – veliko število vojnih pesmi, ki so bile objavljene v antologijah kot npr. »Eiserne Zithe«r in »Neue Kreigslieder«, v katerih je prikazoval nacionalistično in protidemokratično mišljenje. Njegovo prijateljstvo z vladarjem [[Viljem II. Nemški|Viljemom II. Nemškim]] je vplivalo na vojna poročila, ki so pogosto prikazovala vladarja in njegovo mišljenje o poteku vojne v lepi luči. Malo pred nemško kapitulacijo je objavil pozive, naj ne obupajo nad bojem. Leta 1917 se je s prijateljem [[Ludwigo Thoma|Ludwigom Thomo]] pridružil skrajno desno nemški domovinski stranki, ki je razpadla med revolucijo v letih 1918-19. Kljub kritikam kolegov, kot je bil [[Karl Kraus]], so mu medvojna poročevanja in podpora vladarju priskrbela nadpovprečni dohodek.
| |||