Levičarstvo: otroška bolezen komunizma: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
sklici (1. del)
Vrstica 19:
Zadnjo pozicijo Lenin argumentira s tem, da izpostavi razliko med stopnjo zavesti avantgarde in njenimi dejanskimi, materialnimi pogoji delovanja. Revolucionarna [[avantgarda]] se mora tako naučiti delovati tudi v okolju, ki še ni revolucionarno in ga spremeniti v revolucionarnega. V tem obdobju bo pa prisiljena delovati z začasnimi zavezniki in kratkoročno pristati na delno izpolnitev zahtev; v obeh primerih pride v praktičnem delovanju do kompromisa.
 
Te opazke Lenin podkrepi z analizo zgodovine boljševiškega delovanja, pri kateri izpostavi, da so se ti velikokrat morali umakniti, sklepati kompromise in stopati v začasna zavezništva. Kot nekaj takšnih primerov navede začasno sodelovanje socialdemokratskega časopisa [[Iskra (Rusija)|Iskra]] z liberalcem [[Peter Struve|Petrom Struvom]] ter skupni nastop boljševikov in [[Eseri|eserjev (Socialistov-revolucionarjev)]] v [[Duma (parlament)|Dumi]] leta 1908; v obeh primerih to ni vplivalo na kritiko začasnih zaveznikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch08.htm|title=No Compromises?|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.

Pri zgodovini boljševiškega gibanja Lenin tudi izpostavi, da se je to borilo proti dvema pozicijama; na eni strani proti [[Oportunizem (marksizem)|oportunizmu]] (npr. [[menjševiki|menjševikom]]), na drugi strani pa proti »levim deviacijam« (sem vključi tudi [[anarhizem]]); slednjim v delu Lenin očita, da svoje prakse niso gradile na objektivni analizi razrednega stanja, kar je vodilo do pristopov, kot na primer terorizma (ki ga je Lenin označil za neučinkovitega). Za dve pomembni prelomnici boja z »levimi deviacijami« postavi leti 1908 in 1918; leta 1908 je spor zadeval vprašanje delovanja v Dumi, leta 1918 pa podpis [[Brest-litovski mir|Brest-litovskega miru]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch04.htm|title=The Struggle Against Which Enemies Within the Working-Class Movement
Helped Bolshevism...|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
 
Pri drugem vprašanju, ki zadeva uporabo zakonitih sredstev boja, kot na primer parlamentarnega boja in sodelovanja z reformističnimi sindikati, Lenin postavi podobno izhodišče kot pri prvem vprašanju, da je pomembno razlikovati med zavestjo [[komunistična partija|avantgarde]] in zavestjo [[Proletariat|delavskega razreda]]. Če je na primer parlament zastarela institucija za avantgardo (ker ne more razrešiti [[Razredni boj|razrednih nasprotij]] [[Kapitalizem|kapitalizma]] in ga bo potrebno zamenjati skupaj s kapitalizmom), to še ne pomeni, da velja isto tudi za delavske množice; isto velja za [[reformizem]]. Pri tem Lenin poda še dodaten komentar, da je revolucionarno vzdušje pomemben element za izvedbo revolucije, a sam na sebi ne zadostuje; »levim komunistom« očita, da se osredotočajo predvsem na revolucionarno vzdušje, ne vzamejo pa v zakup vprašanja, ali je v danih okoliščinah revolucionarni prevrat realno izvedljiv.
 
Pri vprašanju, ali so boji v okviru kapitalizma že zastareli, Lenin postavi, da se odgovor na to vprašanje razlikuje glede na različne časovne perspektive. Če se reformistične boje, kot na primer sindikate in parlamentarno delovanje, opazuje iz perspektive kapitalizma kot zgodovinskega družbenega obdobja, je takšna teza pravilna, pravilna je tudi »iz propagandnega vidika«. Dokler reformizem in parlamentarizem še nista izčrpala vseh svojih možnosti, pa še ni pravilna iz praktičnega vidika in ostajata področja boja, v katerih morajo komunisti sodelovati, se jih naučiti uporabljati (npr. parlament za propagandno orodje) in jih nato uporabiti za ustvarjanje okoliščin, primernih za revolucionarni prevrat<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch07.htm|title=Should We Participate in Bourgeois Parliaments?|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
 
Kljub temu pa Lenin poudarja, da je delovanje od spodaj bistveno bolj pomembno kot delovanje v reakcionarnih institucijah, da so tako množične stavke na primer pomembnejše od števila parlamentarnih sedežev, za katere Lenin poudarja, da za komuniste niso ključnega pomena (ker nameravajo nadomestiti parlament s sovjetsko oblastjo). Delovanje avantgarde med množicami postavlja Lenin v ospredje pripravljanja na revolucijo; poudari, da je za revolucijo potrebno mobilizirati celotni delavski razred, ne le njene avantgarde. Delovanje v kapitalističnih institucijah, kot na primer parlamentu in reformističnih sindikatih, Lenin vidi kot pomembne dostopne točke do množic, ki se jih ne sme ignorirati.
Vrstica 29 ⟶ 32:
==Levi komunizem v Nemčiji==
 
Lenin je [[Komunistična delavska partija Nemčije (KAPD)|Komunistični delavski partiji Nemčije (KAPD)]], ki se je odcepila od novonastale [[Komunistična partija Nemčije (KPD)|Komunistične partije Nemčije]] (KPD, ki je nastala iz [[Spartakova zveza|Spartakove zveze]]) očital nekritično rabo konceptov »množice« in »vodje« ter da iz strahu pred oportunističnimi vodji zavračajo vodje kot take, s tem pa tudi partijsko disciplino. Očita jim tudi, da niso pripravljeni delovati v kontrarevolucionarnih (reformističnih) sindikatih in radikalizirati njihovo članstvo (Lenin to smatra za nujen korak), iz vidika parlamentarnega boja pa jim očita, da ne izhajajo iz dejanskega političnega stanja, saj predpostavljajo zastarelost parlamenta, ta pogoj pa v praksi še ni bil izpolnjen. Kritizira tudi frakcijo tako imenovano Nacionalnih Boljševikov, ki so pod svoje glavne zahteve postavili razveljavitev [[Versajski sporazum|Versajskega miru]]; Lenin jim očita, da takšen cilj realno ni izvedljiv in osredotočenje nanj odvrača od dejanskega revolucionarnega boja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch05.htm|title=“Left-Wing” Communism in Germany|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
 
==Levi komunizem v Veliki Britaniji==
 
V času pisanja pamfleta so v Veliki Britaniji bila štiri pomembnejša gibanja, ki so si prizadevala ustanoviti komunistično partijo ([[Britanska socialistična partija]], [[Socialistična delavska stranka]], [[Socialistično društvo Južnega Walesa]] in [[Delavska socialistična federacija]]). Sporno vprašanje združitve je bilo, podobno kot v Nemčiji, vprašanje delovanja v parlamentu ter sodelovanja z nerevolucionarnimi sindikati, pa tudi odnosom do (socialdemokratske) laburistične stranke. Lenin kot primer navede [[Sylvia Pankhurst|Sylvio Pankhurst]] pohvali revolucionarno vzdušje, a opozarja, da samo revolucionarno vzdušje ne zadostuje in da se morajo komunisti izuriti tudi v delovanju v buržoaznem parlamentu. Lenin predlaga združitev vseh štirih skupin v skupno partijo ter sodelovanje z laburisti proti skupnemu nastopu liberalcev in konzervativcev, pri čemer bi zahtevala svobodo politične agitacije in kritike laburistov (to bi tudi bil ključen pogoj za koalicijo z laburisti). Istočasno od britanskih komunistov zahteva, da kritično podpirajo reformiste, a vseskozi opozarjajo na njihove pomanjkljivosti in se pripravljajo na prevzem oblasti, ko se bo pokazala neustreznost reformizma in nedoslednost oportunistične politike; iz tega razvije metaforo, naj komunisti podpirajo reformiste (konkretno je imenovan laburistični politik [[Arthur Henderson]]) »na isti način, kot vrv podpira obešenca«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1920/lwc/ch09.htm|title=“Left-Wing” Communism in Great Britian|accessdate=2018-08-20|website=www.marxists.org|last=Lenin|first=Vladimir}}</ref>.
 
==Sklici==