Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 32 zlogov ,  pred 1 letom
m
tn, dp, np
Različni viri ga označujejo bodisi za največje [[jezero]] na svetu, bodisi za [[morje]],<ref>{{navedi splet |title =ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea |publisher = [[Evropska vesoljska agencija]] |url = http://www.esa.int/esaEO/SEM5GYTLWFE_index_0.html|accessdate = 2018-08-19}}</ref> kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] vseh narodov, ki živijo v okolici.<ref name="ZimnitskayavonGeldern2011">{{navedi revijo |last1=Zimnitskaya |first1=Hanna |last2=von Geldern |first2=James |title=Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter? |journal=Journal of Eurasian Studies |volume=2 |issue=1 |year=2011 |pages=1–14 |doi=10.1016/j.euras.2010.10.009}}</ref>{{#tag:ref|Uveljavljen [[slovenščina|slovenki]] [[eksonim]] je za razliko od tega Kaspijsko ''jezero''.<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Rok |last2=Ciglič |first3=Mauro |last3=Hrvatin |first4=Drago |last4=Perko |authorlink4=Drago Perko |first5=Peter |last5=Repolusk |first6=Manca |last6=Volk |title=Slovenski eksonimi |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |year=2013 |pages=117 |isbn=978-961-254-412-6 |cobiss=264766976}}</ref>|group=Op.}} Voda je polslana, pri čemer se [[slanost]] različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti [[natrijev klorid|natrijevega klorida]], pač pa [[natrijev sulfat|natrijevega sulfata]] in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi [[ocean]]i.<ref name="Enc_review"/>
 
Kaspijsko jezero obkrožajo [[Rusija]], [[Azerbajdžan]], [[Iran]], [[Turkmenistan]] in [[Kazahstan]]. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog [[nafta|nafte]] ter [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil v veljavi dogovor z [[Iran]]om, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsteletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale ''Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera'', po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 [[Morska milja|milj]] širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa ''[[Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu|Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu]]''. Po drugi strani pa je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |date=2018-08-16 |work=The Economist |accessdate=2018-08-19}}</ref>
 
== Geografija ==