Sergej Kraigher: Razlika med redakcijama

Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], kjer je opravljal različne [[komunistična partija|partijske dolžnosti]] (sekretar OK KPS za Revirje, decembra je postal sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko in po kapitulaciji Italije 1943 sekretar OK KPS za Grosupje in nato za Kozje, Celje in Maribor. Zaradi t. i. Pohorske afere je bil marca 1944 za več mesecev (do junija) izključen iz KPS. Kmalu je postal sekretar oblastnega komiteja za Severno Slovenijo (Štajersko). 1945 je bil sekretar OK KP Maribor, nato za Ljubljano in obenem podpredsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. 1946 je postal predsednik Planske komisije Vlade LRS (vmes je bil kot delegat Jugoslavije poslan v Albanijo za gospodarskega svetovalca) ter podpredsednik vlade LRS, nato je odšel v Beograd. 1951-53 je bil [[guverner Narodne banke Jugoslavije]], nato direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, 1958 pa sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo in naslednje čleto za zunanjo trgovino. Bil je podpredsednik Zveznega zbora Skupščine SFRJ in predsednik njegovega odbora za družbenoekonomske odnose (1963-67). Član CK ZKJ je bil od 1952, od 1969 član predsedstva ZKJ, nato spet član CK ZKJ do 1990. 1967 je postal [[predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije]], po funkciji je bil obenem tudi član Predsedstva SFRJ (1971-74) ter predsednik ustavne komisije skupščine SRS. 1974 je bil izvoljen za prvega predsednika [[predsednik PredsedstvaPredsedstvo Socialistične republikeRepublike Slovenije|predsednika PredsedstvaPredsedstvo Socialistične republike Slovenije,]], 1979-84nato je bil 1979-84 član [[Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (Kardeljev naslednik) in 1981/82 tudi eno leto [[predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 1981-83 je vodil zvezno komisijo za pripravo programa "ekonomske stabilizacije". Ukvarjal se je s politično publicistiko v povezavi z vprašanji "socialističnega samoupravljanja" ipd. Izdal je knjigi Za socialistično samoupravno demokracijo, I- II (1980) in Kako iz krize (1986). Bil je častni doktor ljubljanske (1977) in mariborske (1979) univerze, junak socialističnega dela (1974) itd.