Župnija Šentvid pri Stični: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 40:
==Zgodovinski razvoj==
Župnija Šentvid, ki ima sedež v naselju [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]],
Sama župnija sodi med eno izmed najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Prvi zanesljiv vir za njen obstoj najdemo že leta 1016, ko je [[cesar]] [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] obdaroval savinjskega grofa [[Viljem Savinjski|Viljema II]], z obsežnimi posesvi na obeh straneh reke Save. Tako izvemo, da so prvotno pod ozemlje Šentviške pražupnije z njenmi [[Vikar|vikariti]] v [[Župnija Višnja Gora|Višnji Gori]], [[Župnija Krka|Krki]] in [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartnem pri Litiji]], še župnije v [[Župnija Dobrnič|Dobrniču]] z vikariatom v [[Župnija Žužemberk|Žužemberku]], [[Župnija Šentrupert|Šentrupertu]] in [[Župnija Trebnje|Trebnjem]]. Že v drugi polovici 11. stoletja se je od Šentviške župnije odcepila župnija Šentrupert, kmalu zatem pa so sledile še župnije Trebnje in Dobrnič. Šentviška fara je tako dobila takšno obliko teritorija, kakršna je bila skozi srednji vek: raztezala se je od [[Sava|Save]] na severu in do [[Krka|Krke]] na jugu.
Ozemlje Šentviške župnije je bilo tesno povezano z bližnjim [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskim samostanom v Stični]]. Z [[cistercijanci|belimi menihi]] je povezan tudi prvi podatek, ki župnijo omenja konkretno. Gre za ustanovitev stiškega samostana in posledično, s prihodom cistercijanov v Šentvid leta 1132. Z svojo nastanitivijo v Šentvidu so nadzorovali gradnjo stiškega samostana, ki je bil dograjen leta [[1135]]. Zatem je bila župnija še tesneje povezana z [[opatija|opatijo]] Stična. Vse konca 14. stoletja je župnike v Šentvidu kot ustanovitelj šentviške župnije nastavljal [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. 27. marca 1389 pa je oglejski patriarh [[Ivan Sobieslav Moravski|Janez Moravski]] priključil župnijo z vsemi obstoječimi vikariati samostanu Stična. Takšno stanje je trajalo vse do leta 1784, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] razpustil samostan v Stični. Župnija je sprva pripadla [[Nadškofija Gorica|goriški nadškofiji]], tri leta
Obseg župnije iz srednjega veka ni obstal do danes. Do razpustitve samostana sta najprej nastali še novi župniji v Višnji Gori in Krki. Ob razpustitvi samostana, pa se je oblikovala še [[Župnija Stična|župnija Stična]]. Kljub temu je imela župnija takrat še vedno 20 podružnic in večja v Ljubljanski škofiji je bila samo [[Župnija Stari Trg pri Ložu|župnija Stari trg pri Ložu]]. Večje spremmbe je župnija doživela nato v 20. stoletju. Leta 1970 se je izoblikovala nova župnija s središčem v [[Župnija Veliki Gaber|Velikem Gabru]] na vzhodu šentviške župnije, dvanajst let kasneje pa se je od Šenvida odcepila še [[Muljava|Muljava]], ki pa je v praksi že pred tem delovala samostojno z svojim duhovnikom. Danes ima župnija tako poleg župnijske cerkve sv. Vida še 12 podružnic.
| |||