== Upravljanje ==
Z [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana]] upravlja Aerodrom Ljubljana, okoljsko in družbeno odgovorno podjetje z več kot 50-letno tradicijo, ki je od leta [[2014]] naprej v lasti nemške družbe [https://www.fraport.com Fraport AG], [[Marec|marca]] [[2017]] pa se je podjetje preimenovalo v [http://www.fraport-slovenija.si Fraport Slovenija]. Zgodovina Aerodroma Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe.
Osnovne dejavnosti družbe so:
'''1963-1990'''
Prvo letalo tipa [[Douglas DC-6|DC 6B]] slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval [[Adria Aviopromet]] (danes [[Adria Airways]]), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo [[24. december|24. decembra]] [[1963]], redni letalski promet pa je bil vzpostavljen [[9. januar|9. januarja]] naslednje leto. Leta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana [[Letališka steza|vzletno-pristajalna steza]] in povečana letališka ploščad. V letu [[1968]] so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi [[Letališče#Potniški terminal|potniški terminal]] (l. [[1973]]), tovorni terminal (l. [[1976]]), rekonstrukcija [[Vzletno-pristajalna steza|vzletno-pristajalne steze]] (l. [[1978]]), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z [[New York|New Yorkom]] (l. [[1978]]). Obdobje po letu [[1980]] je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.
'''1991-2000'''
Z osamosvojitvijo [[Slovenija|Slovenije]] je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[26. junij|26. junija]] [[1991]] ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad [[Slovenija|Slovenijo]] in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine [[Februar|februarja]] [[1992]]. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik [[Adria Airways]] je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba [[Adria Airways]] svoje polete opravljala z letališča v [[Letališče Celovec|Celovcu]]. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih [[1992]] in [[1993]] je bila izvedena večja razširitev [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta [[1996]] zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta [[1999]] se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti [[Sistem za instrumentalno pristajanje|CAT III B]] vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.
'''2001-2014'''
Leto [[2001]] je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra]] se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu [[2003]], ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta [[2004]] je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu [[2006]] razširjena glavna ploščad za letala. Leta [[2007]] je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu [[2009]] ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodroma Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno [[Infrastruktura|infrastrukturo]]: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena [[vzletno-pristajalna steza]], spojnice in vozna steza vzdolž nje. Upadanja prometa je prenehalo leta [[2013]]. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1-odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika [[Adria Airways]] se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik [[Air Serbia]] je vzpostavil dnevne lete iz [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Beograd]]. V oktobru je [[Vlada Republike Slovenije]] družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. Slovenska odškodninska družba, d.d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica [[Slovenija|Republike Slovenije]] z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu [[2014]] je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč [https://www.fraport.com Fraport AG]. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu [[2014]].
== Razširitev letališča ==
[[Slika:A319_takeoff.png|sličica|255x255_pik|Airbus A319 pri vzletu z letališča]]
Izdelan je že načrt za razširitev in modernizacijo letališča. Projekt predvideva izgradnjo novega [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]] ki bo zavzemal površino več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli bo na voljo 22 novih okenc za prijavo na let, v prihodni avli pa bodo za prevzem prtljage na voljo trije tekoči trakovi. Zgrajeni bodo tudi novi prostori za [[Letalska družba|letalske družbe]], [[Potovalna agencija|potovalne agencije]], poslovne salone, [[Restavracija|restavracije]], [[Trgovina|trgovine]] in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta letališča bo zaradi novega terminala narastla s 500 na 1280 potnikov na uro. Gradnja naj bi se pričela na koncukonec leta 2018, odprtje [[projekt]]aprojekta pa je predvideno v letu 2020.
== Destinacije ==
== Nesreče in incidenti ==
* 1. septembra 1966, je letalo [[Bristol Britannia|Bristol 105 Brtiannia 102]], ki je opravljalo [[Let 105 Britannie Airways]] med približevanjem na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] (takratnjetakratno [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališče Brnik]]) zaradi prenizke višine zadelo drevesa v bližini vasi [[Lahovče]]. To je najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]] , saj je 98 od 117 potnikov in posadke na krovu umrlo. Najverjetnejši vzrok nesreče ne napačno nastavljen [[višinomer]], zaradi česar je posadka mislila, da je 300 metrov višje od dejanskega položaja.
== Reference ==
|