Trgovska pot od Varjagov do Grkov: Razlika med redakcijama

'''Trgovska pot od Varjagov do Grkov''' ([[Ruščina|rusko:]] Путь «из варяг в греки», ''Put iz varyag v greki'', [[Švedščina|švedsko:]] ''Vägen från varjagerna till grekerna'', [[Grščina|grško:]] Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je [[trgovska pot]], ki je povezovala [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Kijevska Rusija |Kijevsko Rusijo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. Pot je omogočala trgovcem vzdolž nje vzpostaviti neposredno cvetočo trgovino z [[Bizanc|Bizancem]] in je spodbudila nekatere od njih, da so se naselili na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]], [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]. To je bila plovna pot na dolge razdalje, vključno z [[Baltsko morje |Baltskim morjem]], več [[reka]]mi, ki se stekajo v Baltsko morje in rekami rečnega sistema [[Dneper]] in s potmi, ki so omogočale premostiti manjkajoče dele med njimi po kopnem.

Pot se je začela v skandinavskih trgovskih centrih, kot so [[Birka]], [[Hedeby]] in [[Gotland]], prečkala Baltsko morje, vstopila v [[Finski zaliv]], sledila reki [[Neva|Nevi]] v [[Ladoško jezero]]. Potem je sledila rekoreki [[Volhov (reka)|Volhov]], gorvodno mimo mest [[Stara Ladoga]] in [[Veliki Novgorod]], prečkala [[Ilmensko jezero]] in do rek Lovat, Kunja in morda reke Serjoza. Od tam po kopnem, po tako imenovani [[prevozna pot|prevozni poti]] je pripeljala do reke Toropa in po spodnjem toku do reke [[Zahodna Dvina]] (''Daugava''). Od Zahodne Dvinetu so šle ladje proti toku reke Kasplja in spet po kopnem do reke Katin, pritoka reke [[Dneper]]. Vzdolž Dnepra je pot prečkala več večjih brzic in skozi [[Kijev]] ter po dostopu do [[Črno morje|Črnega morja]] sledila njegovi zahodni obali Črnega morja do [[Carigrad|Konstantinopla]].<ref>Плечко Л.А.,Старинные водные пути,[url=http://www.skitalets.ru/books/star_puti/],1985, Физкультура и спорт, Moscow</ref>

Trgovska pot od Varjagov do Grkov je bila prvič omenjena v ''Primary Chronicle'', toda o njenih učinkih so poročali že veliko prej, v začetku [[9. stoletje|devetega9. stoletja]], ko so Bizantinci zaznali prišleke v svojih regijah, [[Varjagi|Varjage]]. Čeprav je to za mnoge pomenilo "[[Vikingi]]", je ta izraz za Bizantince pomenil vse Skandinavce in njihovo sorodstvo, ki so živeli na območju današnje Rusije.

Pot je bila verjetno vzpostavljena v poznem [[8. stoletje|osmem8.]] in v začetku devetega stoletja, ko so Varjagi iskali plen, tudi [[Suženjstvo|sužnje]] in donosno blago. Pot je pridobila velik pomen od [[10. stoletje|desetega10.]] do prve tretjine [[11. stoletje|enajstega11. stoletja]], sočasno s [[Volška trgovska pot|trgovsko potjo po Volgi]] in trgovsko potjo od [[Hazari|Hazarov]] do [[Nemci|Nemcev]].

Kraji na trgovski poti so bili [[Smolensk]] (Μιλινισκα), Ljubeč (Τελιουτζα), [[Černigov]] (Τζερνιγωγα), Višgorod (Βουσεγραδε), Vitačiv (Vitichev, Βιτετζεβη) in Kijev (Κια [ο] βα). Nekatera od teh mest so imela drugačna imena v stari nordijščini in Konstantin navaja nekatera izmed njih: [[Veliki Novgorod|Novgorod]] (Νεμογαρδα) je enako kot Hólmgarðr ("Ograjen otok") in Nýgarðr ("Nova ograda"); Kijev je imenoval Kœnugarðr (''Ladjedelnica'') ali Σαμβατας, kar bi lahko izhajalo iz nordijskega Sandbakki-Ass ("'Greben peščene sipine"'). Čeprav Constantine Zuckerman predlaga bolj očitno etimologijo, od turških (kazarskih) virov ''sam'' in ''bat'' (dobesedno, "'zgornja trdnjava"'). <ref name="S1">Sorlin I. ''Voies commerciales, villes et peuplement de la Rusia au Xe siècle d'après le De administrando imperio de Constantin Porphyrogénète''. Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient ed. M. Kazanski, D. Nercessian, C. Zuckerman (Réalités byzantines 7). - Paris, 2000. -P. 337-355</ref> [[Runski kamen]] N 62 ohranja ime Vitaholmr ("'razmejitveni otoček ') za Vitačiv.

| ''Ne sǔpi'', ‘Ne'Ne spi’spi' (Εσσουπη)

| ''Sof eigi'', ‘Ne'Ne spi’spi'

| ''Surskij'', ‘Ena'Ena huda’huda'; ''Lochanskij''

| ''Ostrovǐnyj pragǔ'', ‘Otoški'Otoški slap’slap' (Οστροβουνιπραχ)

| ''Holmfors'', ‘Otoški'Otoški slap’slap' (Ουλβορσι)

| ''Zvonets(kij)'', ‘Bučanje’'Bučanje'

| ''Gellandi'', ‘Bučanje’'Bučanje' (Γελανδρι)

| ''Nenasytets(kij)'', ‘nenasiten’'nenasiten'

| ''Nejasytǐ'', ‘'[[pelikan]] (''ki tam gnezdi'')’' (Νεασητ)

| ''Eyforr'', ‘kdaj'kdaj nasilen’nasilen' (Αειφορ)

| ''Volnyj, Volninskij'', ‘'[kraj] valov’valov'

| ''Vlǔnǐnyj pragǔ'', ‘valovit'valovit slap’slap' (Βουλνηπραχ)

| ''Bárufors'', ‘valovit'valovit slap’slap' (Βαρουφορος)

| ''Vǐruchi'', ‘smejoč'smejoč (''ref. hrup vode'')’' (Βερουτζη)

| ''Hlæjandi'', ‘smejoč’'smejoč' (Λεαντι)

| ''Lishnij'', ‘nepotreben’'nepotreben'

| ''Naprjazi?'', ‘hiter'hiter?’' (Ναπρεζη); ''Na bǔrzǔ?'', ‘hiter'hiter?’'

| ''Strukum'', ‘'[na] brzicah’brzicah' (Στρουκουν)

Pod brzicami so morali prečkati ozko skalnato mesto imenovano ''Plitvina Vrar'' (ruščina:rusko ''Krariyskaya''), kjer so Varjage pogosto napadli Pečenegi. Varjagi so se ustavili na Otoku Sv. Jurija. Potem so opremili ladje z jadri v [[estuarij]]u Dnepra in še naprej pluli ob zahodni obali Črnega morja vse do Konstantinopla (slovansko: Tsargrad, staro nordijsko: Miklagarðr).

Trgovska pot od Varjagov do Grkov je bila povezana z drugimi vodnimi potmi vzhodne Evrope, kot je pot [[Pripjat (reka)|Pripjat]]-[[Zahodni Bug|Bug]], ki je vodila do zahodne Evrope in Volška trgovska pot, ki je potekala navzdol po [[Volga|Volgi]] poteh do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Druga veja je potekala vzdolž Dnepra in reke [[Usyazh-Buk ]] proti krajem Lukoml in Polotsk.