Trgovska pot od Varjagov do Grkov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Veprasmen (pogovor | prispevki)
m Pravopis, manjša dopolnitev
Veprasmen (pogovor | prispevki)
m Pravopis
Vrstica 12:
Glede na [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] so [[Kriviči]] in druga plemena odvisna od Kijeva prevažala jadrnice-[[drevak]]e ali ''monoxyla'', ki so lahko sprejele trideset do štirideset ljudi, med mesti vzdolž rek. Te jadrnice so nato prepeljali vzdolž Dnepra v Kijev. Tam so jih prodali Varjagom, ki so jih na novo opremili in natovorili z blagom. <ref>[http://faculty.washington.edu/dwaugh/rus/texts/constp.html An English translation] of ''De Administrando Imperio''.</ref>
 
Kraji na trgovski poti so bili [[Smolensk]] (Μιλινισκα), Ljubeč (Τελιουτζα), [[Černigov]] (Τζερνιγωγα), Višgorod (Βουσεγραδε), Vitačiv (Vitichev, Βιτετζεβη) in Kijev (Κια [ο] βα). Nekatera od teh mest so imela drugačna imena v stari nordijščini in Konstantin navaja nekatera izmed njih: [[Veliki Novgorod|Novgorod]] (Νεμογαρδα) je enako kot Hólmgarðr ("Ograjen otok") in Nýgarðr ("Nova ograda"); Kijev je imenoval Kœnugarðr (''Ladjedelnica'') ali Σαμβατας, kar bi lahko izhajalo iz nordijskega Sandbakki-Ass ("Greben peščene sipine"). Čeprav Constantine Zuckerman predlaga bolj očitno etimologijo, od turških (kazarskih) virov ''sam'' in ''bat'' (dobesedno, "zgornja trdnjava"). <ref name="S1">Sorlin I. ''Voies commerciales, villes et peuplement de la Rusia au Xe siècle d'après le De administrando imperio de Constantin Porphyrogénète''. Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient ed. M. Kazanski, D. Nercessian, C. Zuckerman (Réalités byzantines 7). - Paris, 2000. -P. 337-355</ref> [[Runski kamen]] N 62 ohranja ime Vitaholmr ("razmejitveni otoček ') za VytachivVitačiv.
 
Na Dnepru so morali Varjagi prenašati svoje ladje prek sedmih brzic, kjer so imeli stražo pred nomadi [[Pečenegi]]. Brzice so se začele pod [[Dnepropetrovsk]]om, kjer se reka obrne na jug in pade 50 metrov na 66 kilometrih. Danes ne obstajajo več, ker je bila od leta [[1950]] do leta [[1970]] zgrajena veriga zajezitev.