Trgovska pot od Varjagov do Grkov: Razlika med redakcijama

m
Pravopis, manjša dopolnitev
(pravopis)
m (Pravopis, manjša dopolnitev)
'''Trgovska pot od Varjagov do Grkov''' ([[Ruščina|rusko:]] Путь «из варяг в греки», ''Put iz varyag v greki'', švedščina[[Švedščina|švedsko:]] ''Vägen från varjagerna till grekerna'', grščina[[Grščina|grško:]] Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je [[trgovska pot]], ki je povezovala [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Kijevska Rusija |Kijevsko Rusijo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. Pot je omogočala trgovcem vzdolž nje vzpostaviti neposredno cvetočo trgovino z [[Bizanc|Bizancem]] in je spodbudila nekatere od njih, da so se naselili na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]], [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]. To je bila plovna pot na dolge razdalje, vključno z [[Baltsko morje |Baltskim morjem]], več [[reka]]mi, ki se stekajo v Baltsko morje in rekami rečnega sistema [[Dneper]] in s potmi, ki so omogočale premostiti manjkajoče dele med njimi po kopnem.
 
Pot se je začela v skandinavskih trgovskih centrih, kot so [[Birka]], [[Hedeby]] in [[Gotland]], prečkala Baltsko morje, vstopila v [[Finski zaliv]], sledila reki [[Neva|Nevi]] v [[Ladoško jezero]]. Potem je sledila reko [[Volhov (reka)|Volhov]], gorvodno mimo mest [[Stara Ladoga]] in Velikij[[Veliki Novgorod]], prečkala [[Ilmensko jezero]] in do rekerek Lovat, reke Kunja in morda reke Serjoza. Od tam po kopnem, po tako imenovani [[prevozna pot|prevozni poti]] je pripeljala do reke Toropa in po spodnjem toku do reke [[Zahodna Dvina]] (''Daugava''). IzOd zahodneZahodne DvinaDvine so šle ladje proti toku reke Kasplja in spet po kopnem do reke Katin, pritokpritoka reke Dneper. Vzdolž Dnepra je pot prečkala več večjih brzic in skozi [[Kijev]] inter po vstopudostopu vdo [[Črno morje|Črnega morja]] sledila zahodni obali Črnega morja do [[Carigrad|Konstantinopla]].<ref>Плечко Л.А.,Старинные водные пути,[url=http://www.skitalets.ru/books/star_puti/],1985, Физкультура и спорт, Moscow</ref>
[[Image:Varangian routes.png|thumb|upright=2.2|Karta prikazuje glavne trgovske poti Varjagov: [[Volška trgovska pot]] (rdeča) in pot od Varjagov do Grkov (purplvijolična). Druge trgovske poti iz 8. do 11. st. so v oranžni barvi.]]
 
== Zgodovina ==
[[Image:G 280, Pilgårds (copy).JPG|thumb|right|Barvna kopija Varjagovske rune G 280, ki govori o smrti na Dneprovih brzicah.]]
Trgovska pot od Varjagov do Grkov je bila prvič omenjena v ''Primary Chronicle'', toda o njenih učinkih so poročali že veliko prej, v začetku [[9. stoletje|devetega stoletja]], ko so Bizantinci zaznali prišleke v svojih regijah, [[Varjagi|Varjage]]. Čeprav je to za mnoge pomenilo "[[Vikingi]]", je zata izraz za Bizantince pomenil vse Skandinavce in njihovo sorodstvo, ki so živeli na območju današnje Rusije.
 
Pot je bila verjetno ustanovljenavzpostavljena v poznem [[8. stoletje|osmem]] in v začetku devetega stoletja, ko so Varjagi iskali plen, tudi [[Suženjstvo|sužnje]] in donosno blago. Pot je pridobila velik pomen od [[10. stoletje|desetega]] do prve tretjine [[11. stoletje|enajstega stoletja]], sočasno s [[Volška trgovska pot|trgovsko potjo po Volgi]] in trgovskatrgovsko potpotjo od [[Hazari|Hazarov]] do [[Nemci|Nemcev]].
 
Glede na [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] so [[Kriviči]] in druga plemena odvisna od Kijeva prevažala jadrnice-[[drevak]]e ali ''monoxyla'', ki so lahko sprejele trideset do štirideset ljudi, med mesti vzdolž rek. Te jadrnice so nato prepeljali vzdolž Dnepra v Kijev. Tam so jih prodali Varjagom, ki so jih na novo opremili in natovorili z blagom. <ref>[http://faculty.washington.edu/dwaugh/rus/texts/constp.html An English translation] of ''De Administrando Imperio''.</ref>
 
Kraji na trgovski poti so bili [[Smolensk]] (Μιλινισκα), Ljubeč (Τελιουτζα), Černihiv[[Černigov]] (Τζερνιγωγα), VišhorodVišgorod (Βουσεγραδε), Vitačiv (Vitichev, Βιτετζεβη) in Kijev (Κια [ο] βα). Nekatera od teh mest so imela drugačna imena v stari nordijščini in Konstantin navaja nekatera izmed njih: [[Veliki Novgorod|Novgorod]] (Νεμογαρδα) je enako kot Hólmgarðr ("Ograjen otok") in Nýgarðr ("Nova ograda"); Kijev je imenoval Kœnugarðr (''Ladjedelnica'') ali Σαμβατας, kar bi lahko izhajalo iz nordijskega Sandbakki-Ass ("Greben peščene sipine"). Čeprav Constantine Zuckerman predlaga bolj očitno etimologijo, od turških (kazarskih) virov ''sam'' in ''bat'' (dobesedno, "zgornja trdnjava"). <ref name="S1">Sorlin I. ''Voies commerciales, villes et peuplement de la Rusia au Xe siècle d'après le De administrando imperio de Constantin Porphyrogénète''. Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient ed. M. Kazanski, D. Nercessian, C. Zuckerman (Réalités byzantines 7). - Paris, 2000. -P. 337-355</ref> [[Runski kamen]] N 62 ohranja ime Vitaholmr ("razmejitveni otoček ') za Vytachiv.
 
Na Dnepru so morali Varjagi prenašati svoje ladje prek sedmih brzic, kjer so imeli stražo za pred nomadi [[Pečenegi]]. Brzice so se začele pod [[Dnepropetrovsk]]om, kjer se reka obrne na jug in pade 50 metrov na 66 kilometrih. Danes ne obstajajo več, ker je bila od leta [[1950]] do leta [[1970]] zgrajena veriga zajezitev.
 
{| cellspacing="4" border=0 style="border:0 none transparent; border-top:3px double #999; border-bottom:3px double #999; border-collapse:collapse;"
Pod brzicami so morali prečkati ozko skalnato mesto imenovano ''Plitvina Vrar'' (ruščina: ''Krariyskaya''), kjer so Varjage pogosto napadli Pečenegi. Varjagi so se ustavili na Otoku Sv. Jurija. Potem so opremili ladje z jadri v [[estuarij]]u Dnepra in še naprej pluli ob zahodni obali Črnega morja vse do Konstantinopla (slovansko: Tsargrad, staro nordijsko: Miklagarðr).
 
Trgovska pot od Varjagov do Grkov je bila povezana z drugimi vodnimi potmi vzhodne Evrope, kot je pot [[Pripjat (reka)|Pripjat]]-[[Zahodni Bug|Bug]], ki je vodila do zahodne Evrope in Volška trgovska pot, ki je potekala navzdol po [[Volga|Volgi]] poteh do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Druga veja je bilapotekala vzdolž Dnepra in reke [[Usyazh-Buk ]] proti krajem Lukoml in Polotsk.
 
Trgovsko pot od Varjagov do Grkov so uporabljali za prevoz različnih vrst blaga. [[Vino]], [[začimba|začimbe]], [[nakit]], [[steklo]], drage tkanine, [[ikona|ikone]] in [[knjiga|knjige]] so prihajale iz Bizantinskega cesarstva. [[Volinj]] je trgoval s [[kolovrat]]i in drugimi predmeti. Določene vrste [[orožje|orožja]] in ročnih del so prišla iz Skandinavije. Kijevska Rusija je ponujala [[les]], [[krzno]], [[med]] in [[vosek]], medtem ko so baltska plemena trgovala z [[jantarJantar|ambro]].
 
V drugi polovici enajstega stoletja so [[Križarske vojne|križarske vojne]] odprle bolj donosne poti iz Evrope na [[Bližnji Vzhodvzhod]]. Do takrat je kijevska Rusija okrepila svoje poslovne vezi z zahodno Evropo in ''trgovska pot od Varjagov do Grkov'' je postopno izgubila svoj pomen.
 
== V leposlovju in glasbi ==
 
* Velik del najbolje prodajanega švedskega zgodovinskega romana ''Dolge ladje'' (švedščina: '' Röde Orm''), Frans Gunnar Bengtsson, opisuje dogodivščine danske posadke (s pilotom iz Gotlanda), pri čemer se dogaja v poznem 10. stoletju.
Motive trgovske poti od Varjagov do Grkov so uporabili velikokrat v leposlovju in glasbi, med drugimi tudi:
* Roman ''Blood Feud'', Rosemary Sutcliff, 1976, poteka v času 10. stoletja in prikazuje pol-saško siroto, ki se pridruži vikinški posadki na tej poti, ki združuje Varjaško gardo in končno naselitev v Konstantinoplu.
* Velik del najbolje prodajanega švedskega [[Zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] ''Dolge ladje'' (švedščinav švedščini: '' Röde Orm''), [[Frans Gunnar Bengtsson|Fransa Gunnarja Bengtssona]], opisuje dogodivščine danske posadke (s pilotom iz Gotlanda), pri. čemerZgodba se dogaja v poznem 10. stoletju in po romanu so posneli leta 1964 film Dolge ladje, režiserja Jacka Cardiffa z Richardom Widmarkom, Sidneyem Poitierjem in Russom Tamblinom. Film so snemali v [[Limski kanal|Limskem kanalu]].
* Druga knjiga Henry Treeceja, Vikinška trilogija ''The Road to Miklagard'', objavljena v poznih 1950-ih opisuje potovanje Vikingov preko Sredozemlja do Konstantinopla, kjer so glavni junaki sprejeti kot sužnji in kasneje postanejo člani Varjanške garde. Ti se sčasoma vrnejo nazaj v svojo domačo vas preko trgovske poti.
* [[Roman]] ''Blood Feud'', Rosemary Sutcliff, 1976, potekase vdogaja časuv 10. stoletjastoletju in prikazuje pol-saško siroto, ki se pridruži vikinški posadki na tej poti, ki združuje Varjaško gardo in končno naselitev v Konstantinoplu.
* Druga knjiga Henry Treeceja, VikinškaVikinške trilogijatrilogije ''The Road to Miklagard'', objavljenaobjavljene v poznih 1950-ih opisuje potovanje Vikingov preko Sredozemlja do Konstantinopla, kjer so glavni junaki sprejeti kot sužnji in kasneje postanejo člani Varjanške garde. Ti se sčasoma vrnejo nazaj v svojo domačo vas preko trgovske poti.
* V romanu Stephena R. Lawheada ''Byzantium'', glavni lik, irski menih iz 9. stoletja, potuje z Vikingi od Scandie v Konstantinopel po tej poti.
* V stripu Prince Valiant, na strani 932 (19. december 1954) do 988 (15. januar 1956), istoimenski glavni lik in družba potujejo na dveh vikinških dolgih ladjah iz Konstantinopla do Scandie po tej poti, na kateri so naleteli na Pečenege in [[Kumani|Kumane)).
* Dva glasbena albuma nastala v letu 2007, se ukvarjata z namišljenim potovanjem po trgovski poti, težko-metalna skupina Rebellion ''Miklagard — The History of the Vikings Volume 2'' in folk metal zasedba Turisas ''The Varangian Way''.
* Pozni del romana ''Hawk Quest'', RobertRoberta LyndonLyndona, opisuje potovanje vzdolž te poti. Liki morajo pluti skozi brzice ponoči, medtem ko se izmikajo nomadom, ki se trudijo, da postavijo zasedo.
* Michael Chrichton, fikcija ''Eaters of the Dead'' uporablja okvir te trgovske poti v prvem delu knjige, ko razlaga potovanje z Bližnjega vzhoda vse do Skandinavije.
* Pesem ''Varyags od Miklagaard'', švedske metalne skupine Amon Amarth, opeva usluge skandinavskih popotnikov kot zvestih bojevnikov in paznikov v službi bizantinskega cesarja.
499

urejanj