Sokol (društvo): Razlika med redakcijama

V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno [[zavest]] ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno [[gibalo]] v povezovanju slovenskega [[narod]]a proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, [[t. i.]] [[zlet]]ih, je pomenilo tudi najbolj množične [[shod]]e slovenskega ljudstva po [[tabor]]ih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. [[Rusija|ruske]] države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in [[ekonomija|ekonomsko]] [[neodvisnost]]. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.

 

 

Po vojni so komunistični sokoli 8. julija 1945 pripravili Zbor slovenskih sokolov. Nanj so lahko prišli le delegati s partijskim dovoljenjem, ter se samoukinili.