Pohorski bataljon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 39:
 
== Padec Pohorskega bataljona ==
Poveljnik varnostne policije (Befehlshaber der Ordnungspolizei) v [[Maribor]]u [[generalmajor]] Otto Lurker je izdal povelje št. 106 za hajko proti Pohorskemu bataljonu dne [[6. januar]]a 1943. General Lurker je v uvodu k povelju dejal, da je bila ugotovljena povečana partizanska dejavnost [[sever]]ovzhodno in jugozahodno od Velikega vrha (1344 [[mnm]]). Po soglasnih poročilih je izhodiščna baza vseh njihovih zločinskih dejanj Veliki vrh, je ugotovil general. Izvidniške patrulje so sledile delu te partizanske enote v moči do 30 mož preko [[Lukanja|Lukanje]] in Osankarice do jezera na koti 1171 mnm ([[Črno jezero, Pohorje|Črno jezero]]). Verjetno se zadržuje glavnina na zahodnih obronkih Velikega vrha. Moč skupine je mogoče šteti na 90 borcev, ki so oboroženi s [[puškomitraljez]]i, [[brzostrelka]]mi, [[puška]]mi in [[ročna granata|ročnimi granatami]]. Lurkerjevo povelje je bilo kratko: »Bandite ujeti ali uničiti!«. Razdelil je bližnjo okolico Velikega vrha na štiri sektorje in jo obkolil:

* '''I. sektor''' ([[komandant]] [[stotnik]] varnostne policije Plecko) je z enotami 4. čete Polizeiwachbatallion I Wien, 2. četo Polizeiwachbatallion Wiesbaden in 5. četo Polizeiwachbatallion Alpenland zaprl črto kmetija Lepej (nad cesto [[Šmartno na Pohorju]] proti slapu [[Lobnica (Drava)|Mali Šumik]]) - Sv. Trije kralji (1181 mnm) - severno od kmetij Kos in Vovk do Osankarice;
* '''II. sektor''' (komandant stotnik varnostne policije Kreipel) je z enotami 3. čete 1. policijskega bataljona Alpenland 1. in 1. četo žandarmarije iz Maribora zaprl črto Osankarica - po serpentinasti cesti južno od kote 1239 mnm - potok Oplotnica - proti severozahodu do kote 1267 mnm;
* '''III. sektor''' (komandant stotnik Winkler) je s [[četa|četo]] 350 mož alpskih lovcev iz 138. [[polk]]a deloval od kote 1267 mnm - potok Černova - severni obronki Javorskega vrha (1336 mnm) - Janče - Stara Glažuta nad Lobnico;
* '''IV. sektor''' (komandant SA Sturmbahnführer Töscher) je z bataljonom vermanšafta zaprl črto Stara Glažuta nad Lobnico - kota 1150 - kota 1028 - kmetija Lepej. Ko je bilo ozemlje tako obkoljeno se je začel obroč okoli sedme ure zjutraj osmega januarja 1943 zapirati.<ref>Mikuž, Metod, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, knjiga 2, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1961</ref>
 
8. januarja 1943 je okoli 2000 mož zgoraj naštetih enot sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Do prvega hudega spopada je prišlo okoli tričetrt na dvanajst dopoldan. Nemci so imeli takoj 4 mrtve in 5 ranjenih. Partizani so se borili dve uri in pol, dokler niso bili vsi ubiti. Le ranjenega partizana [[Franc Kunaver|Franca Kunaverja - Sulca]] so Nemci ujeli živega. Julija 1943 so ga kot talca ustrelili na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem]] v Savinjski dolini. V poslednjem boju je padlo 69 borcev Pohorskega bataljona. Vse borce so Nemci odpeljali v avstrijski [[Gradec]] in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Ko je 17. januarja 1943 v [[Št. Vid]]u nad Valdekom (danes [[Završe]]) padla še bataljonova patrulja, na Pohorju do konca vojne ni bilo več večjih partizanskih enot.