Trbovlje: razlika med redakcijama

dodanih 918 zlogov ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika Majciii8 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti)
Oznaka: vrnitev
m
}}
 
'''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so s 1716.500200 prebivalci 925. največje [[mesto]] v Sloveniji, največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]] in hkrati tudi kulturno ter upravno središče [[Zasavje|Zasavja]] in središče [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]].
 
Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, [[Cementarna Trbovlje|cementarna]] in [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]] mu dajejo pečat.
 
V zgodovini so Trbovlje zaznamovali številni industrijski obrati, rudnik in tudi [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]]. Trbovlje se tako ponašajo z najvišjim dimnikom v Evropi, ki je visok 360 metrov, premer pri tleh znaša 27,5 metra, na vrhu pa 7,7 metra. Ob močnem vetru njegov vrh niha do skoraj 9 metrov.
Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.
 
Občina Trbovlje praznuje svoj praznik 1. junija kot počastitev spomina na boj z Orjuno. Tisto nedeljsko jutro, 1. junija 1924, ob deseti uri dopoldne se je okoli 800 oboroženih orjunašev, ki med delavskim rudarskim narodom niso imeli podpore, zbralo na trboveljski železniški postaji in skupaj z godbo odkorakalo proti mestu. Ob cesti pred rudarskim domom jih je v zasedi pričakalo 60 do 70 borcev Proletarskih akcijskih čet, ki so vojaško godbo spustili mimo, nato pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune, na kar so orjunaši odgovorili z ognjem.
 
Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki Proletarskih akcijskih čet vrgli med orjunaše. Spopadajoči strani sta se razmaknili, ogenj pa je terjal nekaj življenj ter poškodoval večje število ljudi. Orjunaši so nato v meščanskem delu Trbovelj razvili svoj prapor. V znak maščevanja so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja Franca Fakina in ga pozneje v kamnolomu mučili in ubili. Nato so vdrli še v rudarski dom in ga zažgali. Oblasti so v mesto napotile vojsko, ki je do večera že zasedla Trbovlje.
 
== Zgodovina ==
9

urejanj