Damjan Prelovšek: razlika med redakcijama

dodanih 55 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
(popr.)
Od 1971 je deloval na [[Umetnostnozgodovinski inštitut (ZRC SAZU)|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015).
 
Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998--2002). Od 2005 je bil več let generalni [[direktor direktorata (državni uradnik)|direktor direktorata]] za kulturno dediščino [[ministrstvo za kulturo|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral.
 
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji [[C-1|kanu enosed]]). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto.
Brezimni uporabnik