Koncentracijsko taborišče Jasenovac: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
BokicaK (pogovor | prispevki)
slobodna mapa
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 52:
== Beg ustašev in njihovo povojno življenje ==
 
Ustaški voditelj in eden od začetnikov koncentracijskega taborišča [[Ante Pavelić]] je preko [[Pliberk]]a pobegnil v [[Avstrija|Avstrijo]] in od tam v [[Rim]]. Potem ko je prebegnil v [[Argentina|Argentino]], je zasedel zelo visok položaj in postal svetovalec za varnost predsedniku [[Juan Domingo Peron|Peronu]]. Aprila leta 1957 ga je dvakrat ustrelil Blagoje Jovović, Argentinec srbskega rodu, in Pavelić je bil zaradi razkritja prave identitete prisiljen zapustiti Argentino, sprva je prebegnil v [[Paragvaj]], od tod pa je prebegnil je v [[Španija|Španijo]], kjer je v [[Madrid]]u umrl leta 1959 po drugem atentatu.
 
[[Miroslav Majstorović|Miroslava Majstorovića]] so prijele jugoslovanske komunistične sile, ga obravnavale in mu sodile s smrtjo leta [[1946]].
Vrstica 78:
=== Konkretne ocene števila žrtev ===
* Državna komisija Jugoslavije iz leta 1946 je ocenila število žrtev med 500.000 do 600.000.
* Svetovno znana in ugledna organizacija Yad Vashem Center, ki se ukvarja z žrtvami holokavsta, je podala oceno, da je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 500.000 ljudi, od tega so bile žrtve v večini srbske narodnosti.<ref>{{navedi knjigo|title=Mirko Percen: Ustasha Camps. Globus, Zagreb, 1966. Drugi ponatis: 1990}}</ref>
* Po podatkih enciklopedije holokavsta Spominskega muzeja holokavsta v [[Washington]]u, je ustaški režim v obdobju 1941 – 1945 pomoril preko 250,000 hrvaških in bosanskih Srbov, od teh več deset tisoč samo v Jasenovcu<ref>{{navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/article.php?lang=en&ModuleId=10005449|title=Spletna stran Enciklopedije Holokavsta}}</ref>
* V knjigi ''Bespuća povijesne zbiljnosti'' je bivši hrvaški predsednik [[Franjo Tuđman]] trdil, da je bilo v Jasenovcu ubitih 30.000 do 40.000 Srbov, 30.000 Judov, kot tudi 10.000 hrvaških antifašistov.
* Jugoslovanski zgodovinar in Titov biograf [[Vladimir Dedijer]] je ocenil število žrtev na okrog 700.000 do 1,2 milijona. S to oceno se je strinjal tudi srbski minister za zunanje zadeve [[Vuk Drašković]].
* Slavko Goldstein, predsednik Judovskega združenja Hrvaške, predpostavlja, da je število smrtnih žrtev od 60.000 do 90.000.
* Številka, ki jo priznavajo hrvaške oblasti, je 50.002, osnovana je na pisnih dokazih.
Vrstica 98:
V novembru 1991 je Simo Brdar, nekdanji zvezni direktor Spominskega parka, zbral vso dokumentacijo muzeja in jo odnesel s sabo v Bosno in Hercegovino, kjer jo je hranil, dokler ni bila v letu 2001 s pomočjo enot [[SFOR|SFOR-ja]] ter vlade [[Republika Srbska|Republike Srbske]] premeščena v Muzej spominov na holokavst v ZDA.
 
V aprilu 2005, so za 60. obletnico osvoboditve koncentracijskih taborišč v [[New York]]u izdelali javni spomenik za žrtve Jasenovca. Odkrili so ga Newyorški oddelek za parke (''New York City Parks Department''), Odbor za parke holokavsta (''Holocaust Park Committee'') ter Jasenovški raziskovalni inštitut (''Jasenovac Research Institute'') ob pomoči člana Ameriškega kongresa [[Anthony Weiner|Anthonyja Weinerja]]. To je edini javni spomenik na svetu, namenjen žrtvam taborišča v Jasenovcu, ki se nahaja izven Balkanskega polotoka Njegovo odkrivanje je spremljalo kakih deset preživelih ljudi holokavsta v Jugoslaviji ter diplomati iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Izraela. Letna spominska slovesnost se izvaja vsako leto v aprilu.
 
27. novembra 2006 je bila odprta nova stalna razstava Spominskega muzeja spominskega obeležja Jasenovac, ki sta jo zasnovala hrvaška arhitektka Helena Paver Njirić ter Vzgojni center podjetja Produkcija. Spominski muzej upodablja notranjost z jeklenimi moduli, obloženimi s kavčukom, vključuje tudi številne video zaslone in projektorje ter steklene vitrine, ki prikazujejo artefakte iz taborišča. Nad zatemnjenim razstavnim prostorom se nahajajo steklene plošče, na katerih je poimenski spisek 69.843 žrtev, od teh 39.850 Srbov, 14.599 Romov, 10.700 Judov, 3.462 Hrvatov, kot tudi pripadnikov drugih narodnosti, ki so ga oblikovali kustosi Spominskega obeležja in ki vsebuje tudi biografske podatke o žrtvah, podatke o mestu in načinu mučenja ter vire, ki se jih spominjajo in navajajo preživele žrtve.
 
== Glej tudi ==
Vrstica 108:
{{opombe|1}}
 
== DodatnoNadaljnje branje ==
* Jelić-Butić F. (1977). ''Ustaše i Nezavisna država Hrvatska: 1941-1945. Zagreb: Liber: Školska knjiga.'' {{COBISS|ID=18457600}}
* Miletić A. (1986-1987). ''Koncentracioni logor Jasenovac: 1941-1945. Beograd: Narodna knjiga, Jasenovac: Spomen-područje.'' {{COBISS|ID=22552}}