QSAR: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
 
Marko3 (pogovor | prispevki)
dopolnitev
Vrstica 1:
'''QSAR''' je kratica za '''kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem''' ([[angleščina|angleško]] '''''Q'''uantitative '''S'''tructure-'''A'''ctivity '''R'''elationship''). Gre za iskanje povezav med strukturo kemijske [[substanca|substance]] in njenim delovanjem v organizmu ter kvantifikacijo teh povezav, kar v [[farmakologija|farmakologiji]] in sorodnih področjih omogoča napovedovanje učinkov neke spojine na osnovi njene kemijske zgradbe. Poznavanje teh povezav je zlasti pomembno pri načrtovanju novih [[učinkovina|zdravilnih učinkovin]].
 
V primeru, da gre zgolj za iskanje korelacij in ne tudi za njihovo kolikostno opredelitev, govorimo o '''SAR''' študijah (angleško '''S'''tructure-'''A'''ctivity '''R'''elationship'' = '''razmerje med strukturo in delovanjem''').
 
== Začetki ==
Vrstica 7 ⟶ 9:
== Osnove ==
 
Bistvo QSAR študij je ugotavljanje [[zdravilni učinek zdravila|zdravilnih učinkov]] in morebitne [[toksičnost]]i spojine zgolj na osnovi kemijske strukture. QSAR študije temeljijo na teoretičnih predpostavkah in ne zajemajo izvajanja poskusov. Pri načrtovanju novih zdravil je bistveno, da nova spojina specifično deluje na [[biološka tarča|biološko tarčo]] ter izzove želen učinek, pri tem pa izkazuje čim manj toksičnih učinkov. Zelo pomembno je napovedovanje [[porazdelitveni koeficient|porazdelitvenega koeficienta]], ki pomembno vpliva na [[biološka uporabnost|biološko uporabnost]] dotične učinkovine. Porazdeljevanje med vodno in oljno fazo je namreč ena od bistvenih dejavnikov, ki vpliva na [[absorpcija|absorpcijo]] učinkovine (glej [[LADME]]).
 
Temelj QSAR modelov so interakcije med spojino, ki je potencialna učinkovina, in biološko molekulo, ki predstavlja tarčo (na primer [[encim]] ali [[receptor]]). Spojina mora v svoji strukturi vsebovati na ustreznih mestih takšne [[funcionalna skupina|funkcionalne skupine]], da se prilega vezavnim mastom na tarčni molekuli. Pri vzpostavitvi interakcij ni pomembna le narava funcionalnih skupin (npr. [[lipofilnost]], [[naboj]], ...), marveč tudi ustrezna razdalja med njimi in ustrezna prostorska razporeditev. Bolje se molekula učinkovine prilega vezavnim mestom na tarčni molekuli, bolj močne so interakcije med obema in večja je [[afiniteta]] učinkovine do tarčne molekule.
Vrstica 14 ⟶ 16:
 
Glavna predpostavka, ki omogoča napovedovanje odnosa med strukturo in učinkovanjem spojine, je dejstvo, da imajo strukturno podobne molekule podobne lastnosti. Dandanes se QSAR študije izvajajo predvsem z [[računalnik|računalniško]] podporo. Ena od glavnih metod za ugotavljanje bistvenih lastnosti, ki jih molekula mora imeti, da bo ustrezno učinkovala, je [[podatkovno rudarjenje]]. Pri tem dobijo ustrezne rezultate s pomočjo velikega niza podatkov, ki jih računalniško obdelajo in izluščijo tiste fragmente spojine, ki so nosilci učinka.
 
== Kvantifikacija ==
 
Smoter QSAR študij je kolikostno ovrednotiti razmerja med strukturo in delovanjem molekule. Torej, ko raziskovalci ugotovijo s pomočjo ustreznih metod [[statistična značilnost|statistično značilno]] povezavo med strukturo spojine in njenim učinkom, izpeljejo s pomočjo podatkov ustrezno matematično [[enačba|enačbo]], ki omogoči izračun biološke dejavnosti spojine glede na parametre, ki nanjo vplivajo. V osnovi ima enačba naslednjo obliko:
 
''Biološka aktivnost = f (x); x = strukturni parametri''
 
Takšna enačba predstavlja model za napovedovanje aktivnosti drugih sorodnih spojin in posledično optimizacijo zdravilnih učinkovin s spremembami v strukturi molekule.
 
 
[[Kategorija:Farmacija]]