Evolucija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m m/dp/pnp |
||
Vrstica 190:
== Zgodovina evolucijske misli ==
[[Slika:Charles Darwin aged 51.jpg|right|thumb|150px|[[Charles Darwin]] pri 51 letih, kmalu po izidu njegovega dela ''[[O izvoru vrst]]'']]
Zamisli o skupnem izvoru in postopnem preoblikovanju vrst so stare vsaj 2600 let, ko jih je razlagal [[starogrška filozofija|starogrški filozof]] [[Anaksimander]].<ref>{{cite book|author=Wright S. |year=1984|title=Evolution and the Genetics of Populations, Volume 1: Genetic and Biometric Foundations|publisher=The University of Chicago Press|isbn=0-226-91038-5}}</ref> Drugi s podobnimi idejami so bili Grk [[Empedoklej]], rimski filozof in pesnik [[Lukrecij]], arabski biolog [[Al-Džahiz]],<ref>{{cite journal |author=Zirkle C. |title=Natural Selection before the »Origin of Species« |journal=Proceedings of the American Philosophical Society |volume=84 |issue=1 |pages=71–123 |year=1941}}</ref> perzijski filozof [[Ibn Miskawayh]], [[Bratovščina čistosti]]<ref>Hamidullah M. & Iqbal A. (1993). ''The Emergence of Islam: Lectures on the Development of Islamic World-view, Intellectual Tradition and Polity'', p. 143-144. Islamic Research Institute, Islamabad.</ref> in kitajski filozof [[Zhuangzi]].<ref>Wing-Tsit C. (1962). ''A Source Book In Chinese Philosophy'', str. 204.</ref> Z večanjem znanja o naravi so ideje o evoluciji razvili nekateri [[
Razprave o mehanizmu evolucije so se s tem šele dobro pričele, saj Darwin ni mogel pojasniti izvora dednih variacij, na katere deluje naravni izbor. Podobno kot Lamarck je mislil, da starši prenesejo na svoje potomce prilagoditve, ki so jih pridobili tekom svojega življenja;<ref>{{cite web|url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=F391&pageseq=136 |title=Effects of the increased Use and Disuse of Parts, as controlled by Natural Selection |accessdate=2007-12-28 |author=Darwin C. |authorlink=Charles Darwin |year=1872 |work=[[O izvoru vrst]]. 6. izdaja, str. 108 |publisher=John Murray }}</ref> ta teorija je kasneje dobila ime [[Lamarkizem]].<ref>{{cite book |author=Leakey R.E. |author2= Darwin C. |title=The illustrated origin of species |publisher=Faber |location=London |year=1979 |pages= |isbn=0-571-14586-8 |oclc= |doi=}} p. 17-18 <!--superseded source {{cite journal |author=Stafleu F |title=Lamarck: The birth of biology |journal=Taxon |volume=20 |issue= |pages=397–442 |year=1971 |pmid=11636092 |doi=10.2307/1218244 }}--></ref> V 1880. letih je [[August Weismann]] v praksi dokazal, da spremembe zaradi uporabe oz. neuporabe niso dedne in Lamarkizem je bil sčasoma presežen.<ref name= ImaginaryLamarck>{{citation |author=Ghiselin M.T. | publication-date = september–oktober 1994| contribution =Nonsense in schoolbooks: 'The Imaginary Lamarck' | contribution-url =http://www.textbookleague.org/54marck.htm| title =The Textbook Letter | publisher =The Textbook League | url =http://www.textbookleague.org/|accessdate=23.1.2008 }}</ref><ref>{{cite book|author=Magner L.N. |year=2002 |title=A History of the Life Sciences, Third Edition, Revised and Expanded |publisher=CRC |isbn=978-0824708245}}</ref> Kar je še pomembneje, Darwin ni znal pojasniti kako se lastnosti prenašajo iz generacije v generacijo. Leta 1865 je [[Gregor Mendel]] odkril, da se lastnosti dedujejo po določenih statističnih načelih, vendar njegovo delo takrat ni bilo deležno širše pozornosti.<ref name=Weiling>{{cite journal |author=Weiling F. |title=Historical study: Johann Gregor Mendel 1822–1884 |journal=Am. J. Med. Genet. |volume=40 |issue=1 |pages=1–25; discussion 26 |year=1991 |pmid=1887835 |doi=10.1002/ajmg.1320400103 }}</ref> Ob ponovnem odkritju Mendlovega dela v začetku 20. stoletja so nasprotja med zgodnjimi genetiki in [[biostatistika|biometriki]] prerasla v razkol med zagovorniki Mendlovega in Darwinovega modela evolucije.
Vrstica 210:
== Uporaba ==
Eno najpomembnejših področij praktične uporabe evolucije je [[umetna selekcija]], kjer človek namenoma izbira določene lastnosti v populaciji. Ljudje izvajamo umetno selekcijo [[udomačitev|udomačenih]] živali in rastlin že tisočletja.<ref>{{cite journal |author=Doebley J.F.|author2= Gaut B.S.|author3= Smith B.D. |title=The molecular genetics of crop domestication |journal=Cell |volume=127 |issue=7 |pages=1309–21 |year=2006 |pmid=17190597 |doi=10.1016/j.cell.2006.12.006 }}</ref> V zadnjih letih je ta metoda tudi pomemben del [[genetsko inženirstvo|genetskega inženirstva]], kjer se preverja uspešnost vstavljanja genov v genom z določenimi [[označevalni gen|označevalnimi geni]] (npr. za odpornost proti [[antibiotik]]om).
Vrstica 215 ⟶ 216:
Glede na to, da evolucija ustvarja močno optimizirane procese in omrežja, je široko uporabna v [[računalništvo|računalništvu]]. V tej panogi so se simulacije evolucije z [[evolucijski algoritem|evolucijskimi algoritmi]] in [[umetno življenje|umetnim življenjem]] pričele z delom Nilsa Aalla Barricellija v 1960. letih. To delo je nadaljeval [[Alex Fraser (znanstvenik)|Alex Fraser]], ki je objavil vrsto člankov o simuliranju umetne selekcije.<ref>{{cite journal |author=Fraser A.S. |title=Monte Carlo analyses of genetic models |journal=Nature |volume=181 |issue=4603 |pages=208–9 |year=1958 |pmid=13504138 |doi=10.1038/181208a0 }}</ref> Umetna evolucija je postala uveljavljena metoda za optimiziranje na podlagi dela [[Ingo Rechenberg|Inga Rechenberga]] v 1960-ih in zgodnjih 1970. letih. Rechenberg je uporabljal evolucijske strategije za reševanje kompleksnih problemov v inženirstvu.<ref>{{cite book |author=Rechenberg I. |year=1973 |title=Evolutionsstrategie - Optimierung technischer Systeme nach Prinzipien der biologischen Evolution (doktorska disertacija) |publisher=Fromman-Holzboog | language = nemščina}}</ref> Posebej priljubljeni so postali [[Genetski algoritem|genetski algoritmi]], ki jih je razvil [[John Henry Holland|John Holland]].<ref>{{cite book |author=Holland J.H. |year=1975 |title=Adaptation in Natural and Artificial Systems | publisher=University of Michigan Press | isbn = 0262581116}}</ref> Sočasno s pozornostjo akademskih krogov je rasla tudi računska moč računalniške opreme, ki je omogočila uporabo teh metod v praksi, npr. pri samodejni evoluciji [[računalniški program|računalniških programov]].<ref>{{cite book |last = Koza |first = John R. |year = 1992 |title = Genetic Programming: On the Programming of Computers by Means of Natural Selection |publisher = MIT Press |isbn = 0-262-11170-5}}</ref> Danes se evolucijski algoritmi uporabljajo za učinkovito reševanje večdimenzionalnih problemov in sistemsko optimizacijo.<ref>{{cite journal |author=Jamshidi M. |title=Tools for intelligent control: fuzzy controllers, neural networks and genetic algorithms |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical transactions A]] |volume=361 |issue=1809 |pages=1781–808 |year=2003 |pmid=12952685 |doi=10.1098/rsta.2003.1225}}</ref>
{{refsez|2}}▼
== Dodatno branje ==
;Uvod v evolucijo
* {{navedi knjigo |author=Carroll S. |authorlink=Sean B. Carroll |title=Endless Forms Most Beautiful |publisher=W.W. Norton |location=New York |year=2005 |isbn=0-393-06016-0}}
Vrstica 245 ⟶ 244:
== Glej tudi ==
* [[evolucija človeka]]
* [[evolucija konja]]
* [[evolucija ptic]]
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
Vrstica 267 ⟶ 271:
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Biološke teorije]]
[[Kategorija:Evolucijska biologija| ]]
▲{{normativna kontrola}}
|