Burja: Razlika med redakcijama

Pojav burje se velikokrat razlaga kot katabatični pobočni veter. Če bi v primeru burje šlo za zgoraj omenjeni pobočni veter, bi bila zgodba o njenem nastanku zelo podobna naslednjim vrsticam. Na začetku je hladen zrak na vrhu hriba, ker pa je veliko težji od okoliškega zraku in ker je v dolini še veliko topleje, ga razlika v [[gostota|gostoti]] sili v padanje proti dolini. Na poti proti dolini ta zrak stalno pospešuje in se segreva, dokler se njegova temperatura ne izenači s temperaturo okoliškega. Ta princip deluje odlično za veter, ki je precej lokalno omejen, ter za hitrosti, ki ne presegajo 20&nbsp;m/s, kar pa za burjo ni značilno. V primeru burje na Jadranu ta pojav zajame velik del [[obala|obale]] in ni zgolj lokaliziran pojav. Še bolj gre na navzkriž takemu načinu razumevanja tudi dejstvo, da osnova katabatičnega razumevanja vetrov zahteva direktno povezavo temperaturnega [[gradient]]a s hitrostjo, ki jo lahko tak veter doseže. To pomeni, da bi potrebovali za doseganje hitrosti burje nad 20&nbsp;m/s temperaturne razlike velikostnega reda nad 20 °C med zrakom na vrhu hriba in dolino, v katero se le-ta spušča. Zaradi vseh teh dejstev, se poskuša pojav burje razložiti primerneje in podrobneje.<ref>''Cooperative Program for Operational Meteorology, Education and Training'' http://www.meted.ucar.edu/mesoprim/mtnwave/</ref>

 

 

Februarja 2012 je med vzhodnoevropskim hladnim valom obrežna linija v Senju zamrznila in snežila, ko se je borina 150 km / h znižala na temperaturo do -14 ° C, z valovi 7 metrov. Bor je raztrgal drevesa iz tal in uničil strehe hiš. [9] Na otoku Pagu, Bora je iz ribe vrgel ribe. V mnogih hrvaških obmorskih mestih je sveža voda zamrznila cevi [10].