Cesar Uda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 57:
Na začetku Udove vladavine je bil Mototsune ''kanpaku'' (svetovalec). Zaznamuje jo tudi boj za povrnitev moči cesarski družini in stran od vse večjega vpliva klana Fujiwara, začenši s smrtjo Mototsuneja leta 891. Zapiski kažejo, da sta bila učenjaka Sukeyo in Kiyoyuki, podpornika Mototsuneja, premeščena v oddaljeni [[Provinca Mutsu|provinci Mutsu]] in [[Provinca Higo|Higo]].<ref name="borgen">{{cite book|last=Borgen|first=Robert|title=Sugawara no Michizane and the Early Heian Court|publisher=University of Hawaii Press|year=1994|isbn=978-0-8248-1590-5|pages=201–216}}</ref> Uradniki, ki pa niso bili del klana Fujiwara (večinoma iz klana Minamoto), so dobili pomembne položaje. Svetovalec in pomembnejši pesnik [[Sugawa no Michizane]] se je hitro v petih letih povzpel na tretji položaj na dvoru in tudi nadzoroval gospodinjstvo kronskega princa. Mototsunejev sin in dedič, Fujiwara no Tokihira, se je povzpel po rangu, a le toliko, da ni prišlo do sporov za oblast.
Cesar Uda je poskušal povrniti dvorno politiko v prvotni duh [[Ritsuryō|kodeksa ''ritsuryō'']], hkrati pa oživiti tudi intelektualno zanimanje za konfucijanske doktrine in kulturo. V sedmem mesecu leta 896 je naročil Michizaneju, naj pomilosti zapornike v prestolnici, ki si to zaradi kakršnegakoli razloga zaslužijo, kot veleva konfucijanski nauk. Cesar je izdal edikte, ki so utrdili pravice kmetov do zemlje in vplivnim družinam v prestolnici in verskim inštitucijam preprečevali kopičenje zemlje, hkrati pa revidirali pobiranje davkov v provincah.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.2307/2756144|title=The Tale of the Heike (Heike Monogatari).|last=Zolbrod|first=Leon M.|last2=Kitagawa|first2=Hiroshi|last3=Tsuchida|first3=Bruce T.|date=1977|journal=Pacific Affairs|doi=10.2307/2756144|issue=1|volume=50|pages=144|issn=0030-851X}}</ref>
Cesar Uda je ustavil prakso pošiljanja ambasadorjev na Kitajsko ("ken-tō-shi" 遣唐使). Cesarjev sklep je bil verjetno posledica vstrajanja Michizaneja.<ref>{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.2307/2756144|title=The Tale of the Heike (Heike Monogatari).|last=Zolbrod|first=Leon M.|last2=Kitagawa|first2=Hiroshi|last3=Tsuchida|first3=Bruce T.|date=1977|journal=Pacific Affairs|doi=10.2307/2756144|issue=1|volume=50|pages=144|issn=0030-851X}}</ref>
Vrstica 67:
| id="172" style="color:#b2b7f2; font-size:3.3em; font-family:'Times New Roman',serif; font-weight:bold; padding:4px 2px 2px; text-align:right; vertical-align:bottom; width:0.5em; line-height: 1em;" |"
|- id="174"
| class="rquotecite" colspan="3" id="175" style="padding-top:10px; font-size:smaller; line-height:1em; text-align:right;" |
|}
Leta 897 je abdiciral v korist svojega najstarejšega sina, princa Atsuhita, ki postane kasneje cesar Daigo. V odločni oporoki oz. zavezi je pustil splošne opomine ali predpise<ref>{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.4135/9781412952392.n352|title=Tokugawa Ieyasu (1543–1616)|last=Benavides|first=Amy J.|journal=Encyclopedia of Leadership|publisher=SAGE Publications, Inc.|location=2455 Teller Road, Thousand Oaks California 91320 United States|isbn=9780761925972}}</ref> za svojega sina (''glej odlomek na desni''). Dokument hvali Fujiwara no Tokihira kot svetovalca, a svari pred njegovim ženskarstvom; Michizaneja je pohvalil kot svojega mentorja. Obema je bilo naročeno, naj skrbita za njegovega sina, dokler ne doseže zrelih let.
| |||