Geostacionarna orbita: Razlika med redakcijama

[[slika:Geostationaryjava3D.gif|sličica|Orbita GSO]]

[[slika:Geostat.gif|sličica|GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo]]

 

Prvo zamisel za telekomunikacijske satelite v GSO je imel [[Herman Potočnik]] leta 1928. Orbita GSO se uporablja za telekomunikacijske satelite, za prenos satelitske TV in radia in nekatere vremenske satelite. Prednost orbite GSO je vedno ista [[lega]] na nebu, zato so antene lahko fiksno pozicionirane, ni potrebe po sledenju. Slabost orbite GSO je oddaljenost od Zemlje približno 35.000 km, zato imajo telefonski klici zamik približno 0,253 sekunde.

 

Vsake toliko časa morajo sateliti v GSO ohranjati točno določeno lego, kar dosežejo s pomočjo majhnih raketnih motorjev. Na leto je potrebna [[delta v|delta ''v'']] približno 50 m/s. Ko poteče življenjska doba satelita, se po navadi uporabi raketni motor, ki pošlje satelit v odpadno ali pokopališko orbito, da ne bi motil delujočih satelitov. Življenjska doba satelitov je po navadi omejena s količino goriva, ki je potrebna za ohranjanje lege. Elektronske naprave pa lahko delujejo več časa, zato se nekateri sateliti uporabljajo še naprej tudi, ko niso več v GSO.

 

Za istrelitev satelite v GSO je potrebno več energije, kot npr. v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljsko orbito]]. Raketa [[Ariane]], [[Proton (raketa)|Proton]], [[Delta IV Heavy]] bi lahko v NZO istrelilepribližno 20 ton, v GSO pa le tretjnino tega – približno 6 ton.