Brezposelnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 122:
Pri kognitivnih strategijah spoprijemanja (=preokvirjanje situacije, pozornost na zunanje in notranje okolje, sprejemljivost, uporabe osebne agentnosti, samozavest, optimizem) so udeleženci največkrat uporabljali preokvirjanje situacije, ki se nanaša na spreminjanje pomena situacije, brez da bi situacijo objektivno spreminjali. Primeri preokvirjanja, ki so jih udeleženci uporabljali: preokvirjanje negativnih dogodkov, preokvirjanje pogleda nase, ponovna ocena pričakovanj glede službe. Večina jih je poročala o tem, da so v izgubi službe skušali videti pozitivno stvar (so se bolj posvetili hobijem). Pri spreminjanju pogleda nase so se zamislili nad tem, kaj točno si želijo početi, kakšno kariero želijo imeti. Nekateri so spremenili smer svoje kariere. Nekateri so bili pripravljeni se sprijazniti z delom, ki ne ponuja tako visoke plače, samo da bi imeli službo. Pozornost na okolje: večina jih je bila pozorna na spreminjanje ekonomskih trendov, industrije. Pri ohranjanju globalne perspektive (5 od 16 jih je poročalo o tem) so spremljali globalne politične in ekonomske aktivnosti in možne implikacije le-teh. O pozornosti na upad industrije, v kateri so delali, je poročalo 7 do 16ih. Agentnost se je nanašala na to, kako so udeleženci izvirali iz notranjih moči pri izgubi službe. Večina jih je poročala o tem, da so aktivno ukrepali, ko so izgubili službo, saj so verjeli, da jih bodo ustrezna dejanja privedla do želenega cilja. Agentnost se je kazala skozi osebno agentnost, odločnost in željo po učenju. Samozavest pomeni, da niso dvomili v sebe in svoje sposobnosti. Pri samozavesti glede sebe, jih je 11 odgovorilo, da so samozavestni v svoje sposobnosti in jim ni mar, če drugi ne verjamejo v njih. Obstaja tudi samozavest glede pridobitve službe. Samo 4 od 16 udeležencev je poročalo, da verjamejo v to, da bodo dobili službo. O optimizmu je poročalo 10 od 16. Ti so pričakovali pozitivni izid, da se bodo stvari obrnile v njihov prid.
==== Posamezni načini spoprijemanja ====
Pojavili so se tudi posamezni načini spoprijemanja, omenjeni samo s strani redkih posameznikov (jemanje antidepresivov, koncentriranje na pozitivno, verjeti v usodo, prejšnje izkušnje travme). Slaba polovica udeležencev je poročala o strategijah spoprijemanja, ki so se jih naučili skozi travmo (ločitev, služenje v vojski, smrt bližnjega). Dobra tretjina udeležencev je poročala o verjetju v usodo. Taka prepričanja so jih gnala naprej in jim dala upanja, da bo vse v redu. Nekateri so verjeli v duhovnost, nekaterim je pomagala narava, drugim pa Bog. Četrtina udeležencev je uporabljala pozitivne afirmacije. Dva udeleženca sta jemala antidepresive. Iz njunega vidika je to seveda zdrava strategija spoprijemanja, ki jima je pomagala ostati
== Osebnostne spremembe in dolgotrajna brezposelnost ==
| |||