Brezposelnost: Razlika med redakcijama

=== Viri spoprijemanja, vedenjske strategije in kognitivne strategije spoprijemanja z dolgotrajno brezposelnostjo === ▼

K. Clark je v disertacijo vključila 277 udeležencev, ki so bili rojeni v »baby boom« generaciji med 1952 in 1964. Reševali so vprašalnik splošnega zdravja in odgovarjali na intervjuje. V intervjujih so raziskovalko zanimali: viri spoprijemanja, vedenjske strategije spoprijemanja in spoznavne strategije spoprijemanja. Glede na rezultat na vprašalniku so oblikovali dve skupini brezposelnih: skupina s pozitivnim subjektivnim blagostanjem in skupina z negativnim subjektivnim blagostanjem. Na koncu je bilo v skupini s pozitivnim subjektivnim blagostanjem 16 udeležencev. S slednjimi so naredili pol-strukturirane intervjuje, da bi odkrili (zgoraj omenjene) vire in strategije spoprijemanja. <ref name="Clark">Clark, K. (2012). Long term unemployement among the baby boom generation: An exploration of coping strategies and subjective well-being. ''Dissertation'', East Eisenhower Parkway: Fielding Graduate University.</ref>▼

==== Vedenjske strategije ====▼

Pri vedenjskih strategijah (=produktivna izraba časa, ohranjanje finančnih virov, vključevanje v socialni splet, prodaja premoženja, iskanje zaposlitve) je raziskava pokazala, da posredno vplivajo na strategije spoprijemanja z brezposelnostjo. Udeleženci kljub brezposelnosti dobro razporejajo svoj čas. Vsi udeleženci so poročali o tem, da ohranijo strukturiran urnik, ki se ga držijo. Urniki ljudi so sicer različni, a so najbolj zapolnjeni v času od sedmih do treh. Največ udeležencev je poročalo, da njihova glavna aktivnost zaposlitveno svetovanje in hišna opravila. Zaposlitveno svetovanje jim je pomagalo najti priložnost za nadgrajevanje izobrazbe, talentov. Večina jih je nadgradila znanje iz poklicnega področja s tečaji, delavnicami. Pod vedenjske strategije spada tudi iskanje zaposlitve. Večina udeležencev je iskala delo. Iskanje dela je strategija spoprijemanja, ki cilja na izločanje stresa, ki nastane zaradi izgube zaposlitve. Je usmerjena na problem in zajema tudi negativne izkušnje povezane z zavrnitvijo iz strani delodajalcev. Ti udeleženci so v povprečju 10-30 ur na teden iskali službo. Proces iskanja službe jih večina doživlja kot frustracijo. Večina jih je iskala službo preko interneta. ▼

==== Kognitivne strategije ====▼

Pri kognitivnih strategijah spoprijemanja (=preokvirjanje situacije, pozornost na zunanje in notranje okolje, sprejemljivost, uporabe osebne agentnosti, samozavest, optimizem) so udeleženci največkrat uporabljali preokvirjanje situacije, ki se nanaša na spreminjanje pomena situacije, brez da bi situacijo objektivno spreminjali. Primeri preokvirjanja, ki so jih udeleženci uporabljali: preokvirjanje negativnih dogodkov, preokvirjanje pogleda nase, ponovna ocena pričakovanj glede službe. Večina jih je poročala o tem, da so v izgubi službe skušali videti pozitivno stvar (so se bolj posvetili hobijem). Pri spreminjanju pogleda nase so se zamislili nad tem, kaj točno si želijo početi, kakšno kariero želijo imeti. Nekateri so spremenili smer svoje kariere. Nekateri so bili pripravljeni se sprijazniti z delom, ki ne ponuja tako visoke plače, samo da bi imeli službo. Pozornost na okolje: večina jih je bila pozorna na spreminjanje ekonomskih trendov, industrije. Pri ohranjanju globalne perspektive (5 od 16 jih je poročalo o tem) so spremljali globalne politične in ekonomske aktivnosti in možne implikacije le-teh. O pozornosti na upad industrije, v kateri so delali, je poročalo 7 do 16ih. Agentnost se je nanašala na to, kako so udeleženci izvirali iz notranjih moči pri izgubi službe. Večina jih je poročala o tem, da so aktivno ukrepali, ko so izgubili službo, saj so verjeli, da jih bodo ustrezna dejanja privedla do želenega cilja. Agentnost se je kazala skozi osebno agentnost, odločnost in željo po učenju. Samozavest pomeni, da niso dvomili v sebe in svoje sposobnosti. Pri samozavesti glede sebe, jih je 11 odgovorilo, da so samozavestni v svoje sposobnosti in jim ni mar, če drugi ne verjamejo v njih. Obstaja tudi samozavest glede pridobitve službe. Samo 4 od 16 udeležencev je poročalo, da verjamejo v to, da bodo dobili službo. O optimizmu je poročalo 10 od 16. Ti so pričakovali pozitivni izid, da se bodo stvari obrnile v njihov prid. ▼

==== Posamezni načini spoprijemanja ====▼

Pojavili so se tudi posamezni načini spoprijemanja, omenjeni samo s strani redkih posameznikov (jemanje antidepresivov, koncentriranje na pozitivno, verjeti v usodo, prejšnje izkušnje travme). Slaba polovica udeležencev je poročala o strategijah spoprijemanja, ki so se jih naučili skozi travmo (ločitev, služenje v vojski, smrt bližnjega). Dobra tretjina udeležencev je poročala o verjetju v usodo. Taka prepričanja so jih gnala naprej in jim dala upanja, da bo vse v redu. Nekateri so verjeli v duhovnost, nekaterim je pomagala narava, drugim pa Bog. Četrtina udeležencev je uporabljala pozitivne afirmacije. Dva udeleženca sta jemala antidepresive. Iz njunega vidika je to seveda zdrava strategija spoprijemanja, ki jima je pomagala ostati skoncentrirana in pozitivna glede situacije, v kateri sta se znašla. ▼

Izguba službe ne vpliva zgolj na osebo kot posameznika ampak tudi na njegovo najožjo [[Družina|družino]]. Pri osebi prihaja do sprememb v vedenju, ki je nasičeno predvsem z negativnimi [[emocije|emocijami]], vse skupaj pa je povezano s finančnimi skrbmi. V tem primeru se je priporočeno pogovoriti z družino, misli in občutij pa ne zadrževati v sebi. Dobro je, da najbližji družinski člani dobijo realen vpogled v to kako bo brezposelnost vplivala na družino. Za ostale družinske člane bo veliko lažje, če bodo vedeli, da se oseba situacije dobro zaveda in, da je usmerjena v njeno reševanje. Tako družina predstavlja socialni vir spoprijemanja. [[Spoprijemanje s stresom|Vire spoprijemanja]] na splošno opredelimo kot osebne in okoljske faktorje, ki so posameznikom na voljo pri spoprijemanju z izgubo delovnega mesta. Delijo se na finančne in socialne vire. S socialnim krogom se povezujejo finančni viri, ki se še naprej delijo na dostopne in omejene. Tisti z omejenimi finančnimi viri so zbirali bakrene izdelke in jih prodajali/opravljali službe s polovičnim delovnim časom ali pa prejemali denar od družine (ti z omejenimi finančnimi viri so torej uporabljali bolj kreativne metode). Tisti z večjim dohodkom/premoženjem so se bolj osredotočili na denar, ki so ga prihranili za take in podobne čase. Moški so večkrat omenjali dostopne finančne vire pomoči kot ženske. Viri socialne podpore se nanašajo na interakcije v socialnih odnosih. Večina jih je imela močno socialno podporo skozi obdobje izgube službe. Nekateri so bili poročeni, drugi pa so imeli podporo družine in prijateljev. Podpora socialnih odnosov je torej ključna, saj posredno vpliva na uporabo preostalih strategij. ▼