Redakcija: 10:57, 28. julij 2018 uredi Matejahabjan (pogovor \| prispevki) 24 urejanj →‎Viri spoprijemanja, vedenjske strategije in kognitivne strategije spoprijemanja z dolgotrajno brezposelnostjo ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:13, 28. julij 2018 uredi razveljavi Matejahabjan (pogovor \| prispevki) 24 urejanj →‎Viri spoprijemanja, vedenjske strategije in kognitivne strategije spoprijemanja z dolgotrajno brezposelnostjo Novejše urejanje →
Vrstica 95: K. Clark je v disertacijo vključila 277 udeležencev, ki so bili rojeni v »baby boom« generaciji med 1952 in 1964. Reševali so vprašalnik splošnega zdravja in odgovarjali na intervjuje. V intervjujih so raziskovalko zanimali: viri spoprijemanja, vedenjske strategije spoprijemanja in spoznavne strategije spoprijemanja. Glede na rezultat na vprašalniku so oblikovali dve skupini brezposelnih: skupina s pozitivnim subjektivnim blagostanjem in skupina z negativnim subjektivnim blagostanjem. Na koncu je bilo v skupini s pozitivnim subjektivnim blagostanjem 16 udeležencev. S slednjimi so naredili pol-strukturirane intervjuje, da bi odkrili (zgoraj omenjene) vire in strategije spoprijemanja. <ref name="Clark">Clark, K. (2012). Long term unemployement among the baby boom generation: An exploration of coping strategies and subjective well-being. ''Dissertation'', East Eisenhower Parkway: Fielding Graduate University.</ref> ~~==== Viri spoprijemanja ====~~ Viri oz resursi spoprijemanja so osebni in okoljski faktorji, ki so posameznikom na voljo pri spoprijemanju z izgubo delovnega mesta. Delijo se na finančne in socialne vire. Finančni viri se še naprej delijo na dostopne in omejene. Tisti z omejenimi finančnimi viri so zbirali bakrene izdelke in jih prodajali/opravljali part-time službe/prejemali denar od družine (ti z omejenimi finančnimi viri so torej uporabljali bolj kreativne metode). Tisti z večjim dohodkom/premoženjem so se bolj osredotočili na denar, ki so ga prihranili za take in podobne čase. Moški so večkrat omenjali dostopne finančne vire pomoči kot ženske. Viri socialne podpore se nanašajo na interakcije v socialnih odnosih. Večina jih je imela močno socialno podporo skozi obdobje izgube službe. Nekateri so bili poročeni, drugi pa so imeli podporo družine in prijateljev. Podpora socialnih odnosov je ključna, saj posredno vpliva na uporabo preostalih strategij spoprijemanja. ==== Vedenjske strategije ==== Pri vedenjskih strategijah (=produktivna izraba časa, ohranjanje finančnih virov, vključevanje v socialni splet, prodaja premoženja, iskanje zaposlitve) je raziskava pokazala, da posredno vplivajo na strategije spoprijemanja z brezposelnostjo. Udeleženci kljub brezposelnosti dobro razporejajo svoj čas. Vsi udeleženci so poročali o tem, da ohranijo strukturiran urnik, ki se ga držijo. Urniki ljudi so sicer različni, a so najbolj zapolnjeni v času od sedmih do treh. Največ udeležencev je poročalo, da njihova glavna aktivnost zaposlitveno svetovanje in hišna opravila. Zaposlitveno svetovanje jim je pomagalo najti priložnost za nadgrajevanje izobrazbe, talentov. Večina jih je nadgradila znanje iz poklicnega področja s tečaji, delavnicami. Pod vedenjske strategije spada tudi iskanje zaposlitve. Večina udeležencev je iskala delo. Iskanje dela je strategija spoprijemanja, ki cilja na izločanje stresa, ki nastane zaradi izgube zaposlitve. Je usmerjena na problem in zajema tudi negativne izkušnje povezane z zavrnitvijo iz strani delodajalcev. Ti udeleženci so v povprečju 10-30 ur na teden iskali službo. Proces iskanja službe jih večina doživlja kot frustracijo. Večina jih je iskala službo preko interneta. Vrstica 105 ⟶ 104: • ''Soočanje'' <ref name="Zaletel"/> <ref name="Clark"/> Izguba službe ne vpliva zgolj na osebo kot posameznika ampak tudi na njegovo najožjo [[Družina\|družino]]. Pri osebi prihaja do sprememb v vedenju, ki je nasičeno predvsem z negativnimi [[emocije\|emocijami]], vse skupaj pa je povezano s finančnimi skrbmi. V tem primeru se je priporočeno pogovoriti z družino, misli in ~~občutja~~občutij pa ne zadrževati v sebi~~. Priporočljivo je, da oseba govori o lastnem počutju in čustvih~~. Dobro je, da najbližji družinski člani dobijo realen vpogled v to kako bo brezposelnost vplivala na družino. Za ostale družinske člane bo veliko lažje, če bodo vedeli, da se oseba situacije dobro zaveda in, da je usmerjena v njeno reševanje. Tako družina predstavlja socialni vir spoprijemanja. [[Spoprijemanje s stresom\|Vire spoprijemanja]] na splošno opredelimo kot osebne in okoljske faktorje, ki so posameznikom na voljo pri spoprijemanju z izgubo delovnega mesta. Delijo se na finančne in socialne vire. S socialnim krogom se povezujejo finančni viri, ki se še naprej delijo na dostopne in omejene. Tisti z omejenimi finančnimi viri so zbirali bakrene izdelke in jih prodajali/opravljali službe s polovičnim delovnim časom ali pa prejemali denar od družine (ti z omejenimi finančnimi viri so torej uporabljali bolj kreativne metode). Tisti z večjim dohodkom/premoženjem so se bolj osredotočili na denar, ki so ga prihranili za take in podobne čase. Moški so večkrat omenjali dostopne finančne vire pomoči kot ženske. Viri socialne podpore se nanašajo na interakcije v socialnih odnosih. Večina jih je imela močno socialno podporo skozi obdobje izgube službe. Nekateri so bili poročeni, drugi pa so imeli podporo družine in prijateljev. Podpora socialnih odnosov je torej ključna, saj posredno vpliva na uporabo preostalih strategij. • ''Izkoriščanje dodatnega prostega časa za iskanje nove zaposlitve'' <ref name="Zaletel"/>

Brezposelnost: Razlika med redakcijama