Brezposelnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 33:
Zaradi manjšega dotoka [[Davki|davkov]] ter stroškov v obliki denarnih nadomestil je brezposelnost tudi za državo problematična. Posebno neugodna je pri mladih kadrih, ki ravnokar pridobljeno znanje hitro izgubijo, če ga ne uporabljajo. Zaradi podaljšanega prehoda v obdobje zaposlitve (ter s tem odraslosti), mladi izgubijo osebno ter socialno identiteto ter izgubijo mnoge družabne stike.
=== Psihološke značilnosti dolgotrajno brezposelnih ===▼
Brezposelnost oz izguba službe je stresen življenjski dogodek. Ima psihološke in fiziološke posledice na posameznika ter spremeni socialne in ekonomske vidike življenja. Kaufman je identificiral najpogostejše psihološke značilnosti, ki so najbolj razlikovale med zaposlenimi in brezposelnimi. To so zmanjšana samozavest, povečana anksioznost, anomija oz. breznormnost, občutki samokrivde in depresija, socialna izolacija, jeza in agresija, delovna inhibicija, deterioracija zadovoljstva z življenjem, izguba kontrole, naučena nemoč, prezgodnja smrt. Na področju fiziološkega vpliva so ugotovili, da je nepričakovana izguba službe pomembno negativno korelirala s fizičnim funkcioniranjem in mentalnim zdravjem, tudi ko so kontrolirali zdravstveni status in socialno ekonomski status. Brezposelni posamezniki večkrat poročajo o fizičnih boleznih in se pritožujejo o zdravju, obenem so se večkrat vključevali v tvegana vedenja, kot je prekomerno uživanje alkohola. Z izgubo službe se izgubijo tudi določeni socialni kontakti. Ker pride do omejenosti financ se osebe tudi začnejo izogibati socialnim kontaktom bodisi ker jih je sram bodisi ker si ne morejo privoščiti druženja (npr. v dragih restavracijah, na izletih). <ref name="Clark">Clark, K. (2012). Long term unemployement among the baby boom generation: An exploration of coping strategies and subjective well-being. ''Dissertation'', East Eisenhower Parkway: Fielding Graduate University.</ref>▼
=== Psihološke posledice brezposelnosti ===
Vrstica 45 ⟶ 42:
Brezposelnost je povezana s povečanim tveganjem za mentalno diagnozo, ne glede na trenutno nacionalno raven brezposelnosti. Brezposelnost mladih je obenem povezana tudi z uporabo drog in alkohola. Študija ugotavlja povečano tveganje za hospitalizacijo zaradi drog in alkohola v skupini mladih brezposelnih. Opozarjajo na previdnejšo interpretacijo, ker skupino mladih brezposelnih <3 mesece predstavljajo posamezniki na prehodu med zaključkom izobraževanja in zaposlitvijo. Socialni in psihološki procesi, ki se spreminjajo glede na kontekst, se razlikujejo med mladimi in starejšimi brezposelnosti. Mladi iščejo zaposlitev, da bi preprečili brezposelnost, posledično je za njih obdobje visoke ravni brezposelnosti bolj stresna (ker so možnosti zaposlitve omejene) Subjektivno doživljanje brezposelnosti se ne spremeni glede na nacionalno (visoko/nizko) raven brezposelnosti. <ref name="Thern, de Munter, Hemmingsson, Rasmussen">Thern, E., de Munter, J., Hemmingsson, T. in Rasmussen, F. (2017). Long-term effects of youth unemployment on mental health: does an economic crisis make a difference?. ''Epidemiol Community Health, 71''(4), 344 - 349. </ref>
▲==== Psihološke značilnosti dolgotrajno brezposelnih ====
▲Brezposelnost oz izguba službe je stresen življenjski dogodek. Ima psihološke in fiziološke posledice na posameznika ter spremeni socialne in ekonomske vidike življenja. Kaufman je identificiral najpogostejše psihološke značilnosti, ki so najbolj razlikovale med zaposlenimi in brezposelnimi. To so zmanjšana samozavest, povečana anksioznost, anomija oz. breznormnost, občutki samokrivde in depresija, socialna izolacija, jeza in agresija, delovna inhibicija, deterioracija zadovoljstva z življenjem, izguba kontrole, naučena nemoč, prezgodnja smrt. Na področju fiziološkega vpliva so ugotovili, da je nepričakovana izguba službe pomembno negativno korelirala s fizičnim funkcioniranjem in mentalnim zdravjem, tudi ko so kontrolirali zdravstveni status in socialno ekonomski status. Brezposelni posamezniki večkrat poročajo o fizičnih boleznih in se pritožujejo o zdravju, obenem so se večkrat vključevali v tvegana vedenja, kot je prekomerno uživanje alkohola. Z izgubo službe se izgubijo tudi določeni socialni kontakti. Ker pride do omejenosti financ se osebe tudi začnejo izogibati socialnim kontaktom bodisi ker jih je sram bodisi ker si ne morejo privoščiti druženja (npr. v dragih restavracijah, na izletih). <ref name="Clark">Clark, K. (2012). Long term unemployement among the baby boom generation: An exploration of coping strategies and subjective well-being. ''Dissertation'', East Eisenhower Parkway: Fielding Graduate University.</ref>
==== Psihološki stadiji brezposelnosti ====
| |||