Žolne

Žolne so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po večjem delu sveta razen avstralske celine, Nove Zelandije in Madagaskarja ter polarnih območij.

Žolne
indijska vrsta Dinopium benghalense
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Piciformes (plezalci) Družina: Picidae Vigors, 1825

Predstavniki so večinoma srednje veliki, z razmeroma veliko glavo in močnim kljunom z ostro konico, ki ga uporabljajo za klesanje lesa – prehranjujejo se namreč z žuželkami, ki jih izdolbejo iz lesa, poleg tega pa si v lesu dolbejo tudi dupline za gnezdenje in bobnajo po njem za sporazumevanje. Vrste, ki iščejo hrano po trdem lesu, imajo vrsto prilagoditev za mehansko zaščito možganov pred udarci. Nekatere žolne namesto tega iščejo hrano po trhlem lesu ali v tleh, te imajo drugačne kljune, vse žolne pa imajo dolg, lepljiv jezik, s katerim ovijejo plen in ga potegnejo v usta. Za plezanje po drevesnih deblih, kjer stikajo za hrano, imajo zigodaktilno stopalo z dvema prstoma obrnjenima naprej in dvema nazaj ter ojačan rep za oporo.

Bobnanje velikega detla

Uspevajo v gozdnatih predelih sveta, razen nekaterih vrst, ki iščejo hrano po golih tleh, in severnoameriške vrste Melanerpes uropygialis, ki se je specializirala za puščavsko grmičevje in kaktuse. Znanih je okrog 240 danes živečih vrst, ki jih združujemo v dobrih 34 rodov. Ogroža jih predvsem izguba habitatov.

Rodovi

• Jynx - vijeglavke
• Picumnus
• Sasia
• Hemicircus
• Melanerpes
• Sphyrapicus - muževniki
• Xiphidiopicus
• Campethera
• Geocolaptes
• Yungipicus
• Picoides - triprsti detli
• Dendrocoptes
• Leiopicus
• Chloropicus
• Dendropicos
• Dryobates
• Veniliornis
• Leuconotopicus
• Dendrocopos - detli
• Piculus
• Colaptes - grahaste žolne
• Celeus
• Dryocopus - črne žolne
• Campephilus
• Chrysophlegma
• Picus - žolne
• Dinopium
• Chrysocolaptes
• Gecinulus
• Blythipicus
• Reinwardtipicus
• Micropternus
• Meiglyptes
• Mulleripicus

Viri

• Gill, Frank; Donsker, David, ur. (25. junij 2018). »Woodpeckers«. IOC World Bird List. 8.2. Pridobljeno 27. julija 2018.
• Villard, Pascal; Cuisin, Jacques (2004). »How do woodpeckers extract grubs with their tongues? A study of the Guadeloupe woodpecker (Melanerpes herminieri) in the French Indies«. The Auk. Zv. 121, št. 2. str. 509. doi:10.1642/0004-8038(2004)121[0509:HDWEGW]2.0.CO;2.
• Winkler, Hans; Christie, David A. (2002). »Family Picidae (Woodpeckers)«. V del Hoyo, J.; Elliot, A.; Sargatal, J. (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 7: Jacamars to Woodpeckers. Lynx Edicions. ISBN 978-84-87334-37-5.
• Zhu, ZhaoDan; Zhang, Wei; Wu, ChengWei (2014). »Energy conversion in woodpecker on successive peckings and its role on anti-shock protection of brain«. Science China Technological Sciences. Zv. 57, št. 7. str. 1269–1275. doi:10.1007/s11431-014-5582-5.

Zunanje povezave

• Žolne na spletišču Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
• Družina Picidae v The Internet Bird Collection