Cesar Ninmjo: Razlika med redakcijama
Ustvarjeno s prevodom strani »Emperor Ninmyō« |
(ni razlike)
|
Redakcija: 10:08, 26. julij 2018
(med drugimi...)
Potomci
Med drugimi...
- Cesar Montoku
- [[Cesar Koko|Cesar Koko]]
| Ninmjo | |
|---|---|
 | |
| japonski cesar | |
| Vladanje | 833–850 |
| ustoličenje | 22. marec 833 |
| Predhodnik | Džunna |
| Naslednik | Montoku |
| Rojstvo | 27. september 808 Kjoto |
| Smrt | 6. maj 850 (41 let) prestolnica Heian (Kjoto) |
| Pokop | Fukakusa no misasagi (Kjoto) |
| Zakonec |
|
| Posmrtno ime | |
|---|---|
| Ninmjo (仁明) |
RodbinaJamatoOčeCesar SagaMatiTačibana no KačikoCesar Ninmjo (仁明天皇 Ninmjo-tenno, 27. september 808 - 6. maj 850)[1] je bil 54. japonski cesar[2] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[3] Ninmjo je vladal med leti 833 in 850.[4]
Tradicionalna zgodba
Ninmjo je bil drugi sin cesarja Saga in cesarice Tačibana no Kačiko. Njegovo osebno ime (imina) je bilo Masara (正良).[5] Po smrti je dobil naziv Ninmjo (仁明).
Ninmjo je imel devet cesaric, cesarskih družic in priležnic (koi); imel je tudi 24 cesarskih otrok.[6]
Cesarja tradicionalno častijo na njegovem grobu; cesarska hiša ga je imenovala mavzolej Fukakusa no Misasagi (深草陵 "cesarski mavzolej Fukakusa"), nahaja pa se v okrožju Fušimi-ku v Kjotu.
Dogodki tekom življenja cesarja Ninmja
Ninmjo je zasedel prestol po abdikaciji njegovega strica, cesarja Džunna.
- 6. januarj 823[7] (Konin, 19. dan 4. meseca 10 leta): v starosti 14 let dobi naziv prestolonaslednika.
- 22. marec 833 (Tenčo, 28. dan 2. meseca, 10. leta): V 10. letu vladanja cesar Džunna abdicira prestol; nasledstvo (senso) prejme njegov posvojeni sin. Masara-šinno je bil naravni sin cesarja Saga in zato Džunnov nečak. Kmalu zatem je pristopil k prestolu (sokuj) kot cesar Ninmjo.[8]
Kmalu po zasedbi prestola je imenovani dediča, princa Cunesada, sina nekdanjega cesarja Džunna.Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).
- 835 (Džova, 2. leto): Kukaj (znan posmrtno kot Kobo-Dajši) umre. Ta menih, učenjak, pesnik in umetnik je bil ustanovitelj šole budizma šingon ali prava beseda.
- 838-839 (Džova 5-6): diplomatska odprava h kitajski dinastiji Tang, na čelu s Fujiwara no Tsunetsugujem.[9]
- 842: Po državnem udaru, imenovanem incident Jōwa, se naziv kronskega princa prenese s princa Tsunesada na Ninmjojevega sina, princa Michiyasuja (kasnejši cesar Montoku), katerega mati je bila Fujiwara no Junshi, hčerka sadaijina Fujiwara no Fuyutsuguja. Šlo naj bi za politično spletkarjenje cesarja in Fujiwara no Yoshifusa[10], prvega v dolgi liniji vplivnih regentov iz klana Fujiwara.[11] Yoshifusa je imel številne družinske vezi na cesarskem dvoru; bil je Ninmjojev svak (po svoji sestri, ki je postala cesarjeva družica), drugi vnuk sadaijina Fuyutsuguja in stric prestolonaslednika.
Tekom svojega življenja Ninmjo ne bi mogel pričakovati, da bo njegov tretji sin, princ Tokiyasu leta 884 zasedel prestol kot cesar Koko.Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).
- 6. maj 850 (Kašo, 21. dan 3. meseca 3. leta): Cesar Ninmjo umre v starosti 41 let.[12][13] Včasih se ga posmrtno imenuje "cesar Fukakuse" zaradi imena njegovega groba.[14]
Obdobja nengo tekom vladavine cesarja Ninmja
Leta vladavine cesarja Saga sovpadajo z več kot enim imenom ere (nengo).Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).
- Tenchō (824-834)
- Jōwa (834-848)
- Kashō (848-851)
Kugyō
Kugyō (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meiji.[15]
Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Ninmja so vrh organa Daijō-kan sestavljali:
- Sadaijin, Fujiwara no Otsugu (藤原緒嗣), 773-843.[16]
- Sadaijin, Minamoto no Tokiwa (源常), 812-854.
- Udaijin, Kiyohara no Natsuno (清原夏野), 782-837.
- Udaijin, Fujiwara no Mimori (藤原三守), d. 840.
- Udaijin, Minamoto no Tokiwa (源常)
- Udaijin, Tachibana no Ujikimi (橘氏公), 783-847.
- Udaijin, Fujiwara no Yoshifusa (藤原良房), 804-872.
- Udaijin, Fujiwara no Otsugu, 825-832
- Naidaijin (ni imenovan)
- Dainagon, Fujiwara no Otsugu, ?-825.[17]
Consorts and children
Consort (Nyōgo) later Empress Dowager(Tai-Kōtaigō): Fujiwara no Junshi (藤原順子; 809–871), Fujiwara no Fuyutsugu’s daughter
- First Son: Imperial Prince Michiyasu (道康親王; 827–858) later Emperor Montoku
Consort (Nyōgo): Fujiwara no Takushi/Sawako (藤原沢子; d.839), Fujiwara no Fusatsugu’s daughter
- Second Son: Imperial Prince Muneyasu (宗康親王; 828–868)
- Third Son: Imperial Prince Tokiyasu (時康親王; 830–887) later Emperor Kōkō
- Fourth Son: Imperial Prince Saneyasu (人康親王; 831–872)
- Imperial Princess Shinshi (新子内親王; d.897)
Consort (Nyōgo): Fujiwara no Teishi/Sadako (藤原貞子; 864), Fujiwara no Mimori’s daughter
- Eighth Son: Imperial Prince Nariyasu (成康親王; 836–853)
- Imperial Princess Shinshi (親子内親王; d. 851)
- Imperial Princess Heishi (平子内親王; d. 877)
Court lady: Shigeno no Tsunako (滋野縄子), Shigeno no Sadanushi’s daughter
- fifth Son: Imperial Prince Motoyasu (本康親王; d. 902)
- Imperial Princess Tokiko (時子内親王; d. 847), 2nd Saiin in Kamo Shrine 831–833
- Imperial Princess Jūshi (柔子内親王; d. 869)
Consort (Nyōgo): Tachibana no Kageko (橘影子; d. 864), Tachibana no Ujikimi’s daughter
Consort (Nyōgo): Fujiwara Musuko (藤原息子)
Court Attendent (Koui): Ki no Taneko (紀種子; d. 869), Ki no Natora’s daughter
- Seventh Prince: Imperial Prince Tsuneyasu (常康親王; d. 869)
- Imperial Princess Shinshi/Saneko (真子内親王; d. 870)
Court Attendent (Koui) (deposed in 845): Mikuni-machi (三国町), daughter of Mikuni clan
- Sada no Noboru (貞登), given the family name "Sada" from Emperor (Shisei Kōka, 賜姓降下) in 866
Court lady: Fujiwara no Katoko (藤原賀登子), Fujiwara no Fukutomaro’s daughter
- Sixth Son: Imperial Prince Kuniyasu (国康親王; d. 898)
Court lady: Fujiwara no Warawako (藤原小童子), Fujiwara no Michitō’s daughter
- Imperial Princess Shigeko (重子内親王; d. 865)
Court lady: Princess Takamune (高宗女王), Prince Okaya’s daughter
- Seventh/eighth Daughter: Imperial Princess Hisako (久子内親王; d. 876), 18th Saiō in Ise Shrine 833–850.[18]
Court lady: daughter of Yamaguchi clan (山口氏の娘)
- Minamoto no Satoru (源覚; 849–879)
Court lady (Nyoju): Kudara no Yōkyō (百済永慶), Kudara no Kyōfuku’s daughter
- Twelfth Daughter: Imperial Princess Takaiko (高子内親王; d. 866), 3rd Saiin in Kamo Shrine 833–850
Nyoju: Kudaraō Toyofuku’s daughter
- Minamoto no Masaru (源多; 831–888), Udaijin 882–888
- Minamoto no Hikaru (源光; 846–913), Udaijin 901–913
(from unknown women)
- Minamoto no Suzushi (源冷; 835–890), Sangi 882–890
- Minamoto no Itaru (源効)
Opombe
- ↑ Spelling note: A modified Hepburn romanization system for Japanese words is used throughout Western publications in a range of languages including English. Unlike the standard system, the "n" is maintained even when followed by "homorganic consonants" (e.g., shinbun, not shimbun).
- ↑ Emperor Ninmyō, Fukakusa Imperial Mausoleum, Imperial Household Agency
- ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, pp. 64–65.
- ↑ Brown and Ishida, pp.283–284; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 164-165; Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 106–112., str. 106, na Google Knjige
- ↑ Brown and Ishida, p. 282; Varley, p. 164.
- ↑ Brown and Ishida, p. 283.
- ↑ Julian dates derived from NengoCalc
- ↑ Titsingh, p. 106; Brown and Ishida, pp. 283; Varley, p. 44; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
- ↑ Sansom, George Bailey. (1958). A History of Japan to 1334, pp. 134-135; Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujiwara no Tsunetsugu" in Japan Encyclopedia, p. 211.
- ↑ Mason and Caiger, p. 69
- ↑ Mason and Caiger, p. 71
- ↑ Brown and Ishida, p. 284
- ↑ Adolphson, Mikael et al. (2007). Heian Japan, centers and peripheries, p. 23.
- ↑ Brown and Ishida, p. 284; Varley, p. 165.
- ↑ Heian period Imperial courts: – kugyō of Ninmyō-tennō (in French)
- ↑ Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujiwara no Otsugu" in Japan Encyclopedia, p. 208, str. 208, na Google Knjige.
- ↑ Titsingh, p. 104., str. 104, na Google Knjige
- ↑ Saikū Historical Museum, Meiwa, Mie: wall-display information table.
- ↑ »Genealogy«. Reichsarchiv. Pridobljeno 28. januarja 2018. (v japonščini)
Reference
- Adolphson, Mikael S., Edward Kamens and Stacie Matsumoto. (2007). Heian Japan, centers and peripheries. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-3013-7
- Brown, Delmer M.; Ishida, Ichirō (1979). The Future and the Past (a translation and study of the Gukanshō, an interpretive history of Japan written in 1219). Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0. OCLC 251325323.
- Imperial Household Agency (2004). (v Japanese) http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/054/index.html. Pridobljeno 4. februarja 2011.
{{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč); Prezrt neznani parameter|trans_title=(predlagano je|trans-title=) (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link) - Mason, R.H.P; Caiger, J.G. (1997). A History of Japan (2nd (revised) izd.). North Clarendon, VT: Charles E. Tuttle Company. ISBN 0-8048-2097-X.
- Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128
- Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). The Imperial House of Japan. Kyoto: Ponsonby Memorial Society. OCLC 194887
- Titsingh, Isaac. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. OCLC 5850691
- Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: A Chronicle of Gods and Sovereigns. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842