Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 19:
Ko je bil leta 1888 ustanovljen ''[[Dom in svet]]'', je ''Ljubljanski zvon'' izgubil precej sodelavcev, še posebno katoliško usmerjenih, ki so potem sodelovali le izjemoma in s psevdonimom. Levčevo realistično smer je nadaljeval [[Anton Funtek]]. Naslonil se je predvsem na Kersnika, Tavčarja in na druge pisatelje prejšnje dobe, pojavile so se nove literarne smeri. Te je uveljavil [[Viktor Bežek]], slabše je bil zastopan [[naturalizem]], močno pa [[moderna]] s [[Ivan Cankar|Cankarjem]], [[Dragotin Kette|Kettejem]], [[Josip Murn|Murnom]] in [[Oton Župančič|Župančičem]]. Bežek je spodbujal "novostrujarje", objavljal je njihove prispevke, Aškerc jim ni bil naklonjen. Uvedel je kritično spremljanje [[umetnost|umetniškega dogajanja]].
Uredniki: Fran Levec (1881–1891), Anton Funtek (1891–1895), Viktor Bežek (1896–1899), Anton Aškerc (1899–1903), [[Fran Zbašnik]] (1903–1910), [[Janko Šlebinger]] (1910–1917), Oton Župančič (1917–1918; 1919, št. 1–9), [[Anton Melik]] (1918), [[Milan Pugelj]] (1918; 1919, št. 1–9), [[Joža Glonar]] (1919–1922), [[Fran Albreht]] (1922–1932), [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1932–1933), [[Božidar Borko]] (1933), [[Tone Seliškar]] (1933), [[Anton Ocvirk]] (1934), [[Juš Kozak]] (1935–1941) idr.
==Kriza in ukinitev==
| |||