Kulturni molk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 18:
==Plenum kulturnih delavcev==
 
Ustanovni sestanek Protiimperialistične (pozneje [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne]]) fronte je bil na pobudo [[Komunistična partija Slovenije|KP Slovenije]] 26. 4. 1941, junija 1941 pa je bil ustanovljen odbor [[OF]], ki ga je vodil dr. [[Janko Jurančič]]. [[Plenum]] kulturnih delavcev je zasedal 11. 9. 1941 v okupirani Ljubljani, in sicer v strogi tajnosti. Udeležili so se ga zastopniki posameznih kulturniških in umetniških sektorjev, med drugimi [[Tone Čufar]], [[Josip Vidmar]] in [[Lovro Kuhar]], ki ga je vodil. Sprejeli so tudi sklep o kulturnem molku (Cesar 1996). [[Juš Kozak]] je kot urednik ustavil izdajanje ''Ljubljanskega zvona'', [[Ferdo Kozak]] ''Sodobnosti'', [[Edvard Kocbek]] ''Dejanja'' in [[Janez Žagar]] '' Modre ptice''. Od literarnih revij je med letoma 1941 in 1945 izhajal le ''Dom in svet [[Dom in svet|svet]]'' ter ''Živa njiva'', priloga ''Umetnosti''. Potrdili so ga na drugem plenumu kulturnih delavcev konec januarja ali na začetku februarja 1942 (Smolej 1971), razglasili pa v resoluciji kulturnih delavcev v ''Slovenskem poročevalcu'' 6. 4. 1942. Poleti 1942 so razglasili popolni kulturni molk.
 
Resolucija kulturnih delavcev v 5. točki pravi: »5. Te cilje bomo dosegli samo s pomočjo in pod vodstvom [[ZSSR|ZSSR]]. Načelo, da se z okupatorji ne sodeluje, velja tudi na kulturnem polju. Zato pozivamo vse slovenske pesnike in pisatelje, upodabljajoče umetnike in glasbenike, časnikarje, publiciste in znanstvenike, naj ne sodelujejo pri kulturnih prireditvah okupatorjev, naj ne bodo sotrudniki pri njihovih časopisih in revijah, naj ne poročajo o njihovih prireditvah, tudi ne o njihovem tisku, knjigah itd.« (Gabrič 1989: 386) V Resoluciji so spodbujali k [[bojkot|bojkotiranju]] fašističnega pozdrava in vsega italijanskega nasploh.