Vinzenz Rizzi: Razlika med redakcijama

 

'''Vincenc Rizzi''', [[publicist]], [[pesnik]] * [[22. januar]] [[1816]], [[Špital ob Dravi]], † [[25. februar]] [[1856]], [[Celovec]].

Vincenc Rizzi je koroški nemški pesnik, kritik in publicist, rojen okrajnemu komisarju Janezu in Ani, rojeni Schweiger. Po očetovi smrti ga je z bratom Jožefom in sestro Terezijo k sebi vzel stric, ljubljanski župan [[Janez Nepomuk Hradecky|Janez Nepomuk Hradecky]] in tako je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Od jeseni 1826 je obiskoval gimnazijo, od 1832 do 1834 pa licej. Z Janezom Čopom, A. Mažgonom, Jernejem Zupancem je v šolskem letu 1829/30 in 1830/1 bil učenec [[Matija Čop|Matije Čopa]]. Leta 1834 je nastopil službo praktikanta pri državnem knjigovodstvu in naslednje leto postal akcesist (pripravnik). Leta 1839 se je odpravil na Dunaj, kjer je pisal za časopis ''der Adler'' Grossa-Hoffingerja ter Saphirov ''Humorist''. Vrnil se je v Celovec ter vstopil v [[semenišče|semenišče]]. Bogoslovni študij je končal leta 1844, duhovniško službo je združil s časnikarstvom.

 

 

 

Delal je v uredništvu ''[[Klagenfurter Zeitung|Klagenfurter Zeitung]]'' in ga leta 1848 skupaj s prilogo urejal. Leta 1849 je v [[Beljak|Beljaku]] osnoval opozicijski časopis ''Deutsche Monatsschrift aus Kärnten'', a je prišel zato v spor s cerkvenimi predstojniki in mesečnik je prenehal izhajati. Vse do smrti je nato urejal ''Klagenfurter Zeitung''. Pisal je o etnografiji, nemškem leposlovju, državnem in cerkvenem pravu. V letih tiskovne svobode tudi o avstrijskih političnih zadevah.

 

 

Pesniti je začel v gimnazijskih letih. V krožku mladih nemških literatov je med Čopovimi učenci in kasneje pod [[Peter Petruzzi|Petruzzijevim]] mentorstvom veljal za najbolj nadarjenega mladega poeta.

Rizzi je bil izrazito humanistično usmerjen, naučil se je tudi slovenščine, se zanimal za slovensko kulturno življenje ter močno vzljubil Prešernovo poezijo. V pesmih se je dotaknil pomembnih Slovencev, kot sta [[Friderik Baraga]] (Gruss an Friedrich Baraga, Missionär in Nordamerika, bei Gelegenheit seines Besuches in der Heimat Krain) in [[Matija Čop]] (Auf den Tod des Mathias Čop, Bibliothekar in Laibach).

 

 

Rizzi je [[Prešeren|Prešerna]] in njegovo delo izredno spoštoval ter ga tudi osebno poznal. Odraz tega so trije prevodi Prešernovih pesmi v nemščino ter ocena njegovih ''Poezij''.

Vincenc Rizzi je dojemal Prešernovo ustvarjanje resneje in globlje kot domače okolje. Postavil ga je ob bok velikih ustvarjalcev, kot so Petrarka, Shakespeare, Goethe, Bürger, Platen, idr.

 

 

 

* Alfonz Gspan. [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi509418/ Vincenc Rizzi (1816–1856).] ''Slovenska biografija''. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

* Marjan Sturm: [http://www.uni-klu.ac.at/main/downloads/Eroeffnungsrede_Marjan_Sturm.pdf Eröffnungsrede] (nagovor ob podelitvi nagrade, datoteka PDF)

 

 

* Boris Paternu: Prešernov Krst pri Savici. France Prešeren: ''Krst pri Savici.'' Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1970.

* Andrej Einspieler: ''[https://books.google.si/books?id=qrAUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=de&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Stimmen aus Innerösterreich]''. Klagenfurt, 1861.

 

[[Kategorija:Literarni kritiki]]

[[Kategorija:Pesniki]]

[[Kategorija:Prešernoslovci]]

[[Kategorija:Nemški pesniki]]