Sebični gen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko Krmac (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Jure42 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Sebíčni gén''' je osredni pojem [[Darvinizem|neo-darvinistične]] teorije, po kateri tekmujejo za preživetje in razplod [[gen|geni]] ne glede na osebke ali skupine osebkov, ki predstavljajo neko [[Rastlina|rastlinsko]] ali [[žival|živalsko]] [[Vrsta (biologija)|vrsto]]. Novost evolucijskega pogleda teorije sebičnega gena preprosto izrazi domislica: "Kokoš je načinorodje, s katerim jajce naredi novo jajce"<ref>Večkrat citirani stavek ([[Angleščina|angl.:]] ''A chicken is an egg's way of making another egg'') pripisujejo Samuelu Butlerju, brez točne navedbe vira.</ref>. V teoriji sebičnega gena ta ni pojmovan v najožjem smislu, kot najmanjša enota genetskega zapisa za posamezno beljakovino, ampak širše, kot genetski zapis lastnosti ([[genotip]]), ki se odražajo na celotnih osebkih ([[fenotip]]). Tak sklop genov je [[selekcijska celota]].
 
Sebični gen je ključen in najbolj popularen koncept teorije '''genetske selekcije'''. S to teorijo je možno pojasniti nekatere pojave, ki jih sicer ne moremo pojasniti v okviru [[materializem|materialističnega]] pogleda na živa bitja. Tak pojav je na primer altruizem: sodelovanje znotraj sorodne skupine in celo žrtvovanje za sorodne osebke. Stopnja sodelovanja in žrtvovanja se povečuje glede na [[Sorodstvo|sorodnost]], torej genetsko bližino. Sodelovanje, celo do stopnje žrtvovanje osebka za druge genetsko sorodne osebke, opažamo celo pri najbolj primitivnih organizmih, na primer kolonijah enoceličarjev (alge, plesni), izrazito pri socialnih žuželkah (čebele, mravlje), in tudi pri bolj kompleksnih organizmih, vključno s človekom.