Ciril Žebot: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
== Življenjepis ==
Rodil se je v Mariboru časnikarju in politiku [[Franjo Žebot|Franju Žebotu]]. [[Pravo]] je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta [[1937]] promoviral. Specializiral se je v [[gospodarstvo|gospodarskih]] vedah v [[Milano|Milanu]], [[Pariz]]u in v [[ČSR]]. Služboval je v Ljubljani na Delavski zbornici in v [[Narodna banka Slovenije|Narodni banki]], med letoma 1941 in 1943 je bil svetovalec Gospodarske zveze. Od 1941 je predaval gospodarske vede na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]].
 
Politično se je uveljavljal v listu ''[[Straža v viharju]]'' kot eden od voditeljev [[Straža (akademski klub)|akademskega kluba ''Straža'']]. Leta [[1942]] je postal voditelj stražarjev, ki so organizirali protipartizanske [[vaške straže]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] se je (po lastnem pripovedovanju) pred [[gestapo]]m umaknil v [[Rim]], letain si ob koncu vojne skupaj z [[Miha Krek|Miho Krekom]] pri zaveznikih zavzemal za zasedbo Slovenije. Kot glavni tajnik Srednjeevropskega zveznega kluba se je zavzemal za državno povezavo vseh narodov med nemškim in ruskim prostorom ("Intermarium"). Bil je tudi vodja akcijskega kluba za zedinjeno in suvereno slovensko državo ter v času krize pošiljalzavezniškim vladam spomenice s predlogi za suvereno in demokratično Slovenijo. Leta [[1947]] pase je odselil v [[Združene države Amerike|ZDA]]., Odkjer letaje bil [[1958]] je bil-1979 [[profesor]] [[politična ekonomija|politične ekonomije]] na [[univerza Georgetown|Univerzi ''Georgetown'']] v Washingtonu. Primerjalno je proučeval gospodarske sisteme, predvsem reforme v socialističnih državah. Bil je zagovornik narodne sprave in neodvisne slovenske države ter eden glavnih idelolgov Slovenskega državnega gibanja. Njegov obisk v Sloveniji konec 60. let, ki ga je dovolila Kavčičeva vlada, je sprožil politično afero.
 
V poznih šestdesetih letih je napisal knjigo ''Slovenija včeraj, danes in jutri'' (misli ob petdesetletnici prve slovenske vlade), ki jo je v zadnjih letih življenja nadgradil s knjigo ''Neminljiva Slovenija'' (spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od [[Majniška deklaracija (1917)|Majniške deklaracije]]).