Vigovci: Razlika med redakcijama

| leader = Robert Walpole (1676 - 17451676−1745<br />Henry Pelham (1743 - 17541743−1754)

| ideology = vigizem, [[liberalizem]]

'''Vigovci''' (angleško ''Whigs'') je ime za nekdanjo politično partijostranko v angleškem parlamentu, znaniznano po velikemveliki rivalstvutekmovalnosti s prav tako izginulo [[Torijci|Torijskotorijsko]] partijostranko v 18. stoletju.<ref>Enciklopedija Britannica[https://www.britannica.com/topic/Whig-Party-England]</ref>

Vigovci so bili sprva samo parlamentarna frakcija, vstranka partijoje sozačela se začeli profiliratinastajati okoli leta 1679, ko se je razplamtelarazplamtel borbaboj okolio zakonazakonu o izključitvi Jakoba, tedanjega Yorškegayorškega vojvode (kasnejšega kralja [[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]), kot pretedenta za angleški prestol, čemusčemur so odločno nasprotovali, ker je bil katolik.

[[Slavna revolucija]] (1688 - 16891688−1689) je znatnoprecej ublažila delitev medna dve rivalskitekmovalni partijistranki, za kar sta bili zaslužni obe strani. PoVečina tem kotorijcev je večina Torijevcevnamreč privzelaprevzela nekaj Vigovskevigovske doktrine, da je boljša omejena ustavna monarhija, odkot [[absolutizem|abolutizma]], ki osnovanegatemelji na božanskem pravu.

V časuMed vladavinevladavino kraljice [[Ana Britanska|Ane]] so bili Torijcitorijci opozicija, sestavljena iz [[aristokracija|aristokracije]], ki se je zavzemala za versko tolerancostrpnost in širjenje po svetu. V tem času se je ta partijastranka začela identificiratienačiti z anglikanizmom in kmečkim plemstvom, na drugi strani je bila Vigovskanjihova baza zemljiška aristokracija združena s finančnimi interesi bogatega srednjega razreda.

Po smrti Ane leta 1714, je [[JurojJurij I. Britanski|Jurij I.]] prišel na prestol kot kandidat Vigovcev,vigovcev skoraj istočasno, -leta 1715, je torijevskitorijski vodja Henry John, 1. vikont Bolingbroka, pa je pobegnil v Francijo, kar je partijiskoraj povsem uničilo politično moč. Zatemstranke, saj so za skoraj 50 let izginili iz politične scenepolitike. V tem času je vladala aristokratska skupina, povezana rodbinsko in poslovno, kiin se je predstavljala kot Vigovcivigovska, vendar je bilo to bolj zaradi spomina na tradicijo, kot za realnostnanje. Trdni Torijcitorijci so biliizgubili diskreditiraniugled kot Jakobiti,jakobiti oziroma kot skupina, ki iščesi prizadeva za vrnitev naslednika [[Stuarti|Stuartov]] na prestol.

VMed času vladavinevladanjem Jurija III. (1760 - 18201760−1820) v parlamentu ni bilo političnih partijstrank, tudi nevigovcev Vigovcevne, razen skupine simpatizerjev. Obnova partijskega življenjaStranka se je začela ponovno oblikovati šele po letu 1784, ko so nastale globoke politične dileme okolizaradi ameriške revolucije.

Kot vodjaVodja nove Torijske partijetorijske sestranke je leta 1784 pojavilpostal William Pitt mlajši,. kiStranka je v širšem smislu zastopala interese državne aristokracije, trgovskega razreda in funkcionarjev državne administracijeuprave. ZaV razlikoprimerjavi odz njihnjimi so bili sedajvigovci Vigovcizdaj v opoziciji na čelu s Charlesom Jamesom Foxom,. inZastopali v tem času zastopaliso interese verskih disidentov, industrialcev in vseh tistih, ki so zahtevali volilne, parlamentarne in filantropskečlovekoljubne reforme.

[[Francoska revolucija]] in [[Napoleonskenapoleonske vojne]] so dodatno zakompliciralezapletle delitev med partijamastrankama. Velik del zmernih Vigovcevvigovcev je zapustilo Foxa in se pridružil Pittu. Po letu 1815 in obdobju partijskestrankarske konfuzije,zmedenosti sta se na koncu izluščili konservativna struja Roberta Peela in Benjamina DisraeliaDisraelija ter liberalna struja lorda Johna Russella in Williama GladstoneaGladstona, kiiz sočesar sesta stopilenastali s konzervativnokonservativna in liberalnoliberalna partijostranka.

Po tem vV svetu politike ime Vigovecvigovec ne pomeni nič več, Torijevcitorijci pa seso še danes imenujejo pripadniki modernesodobne konservativne partijestranke.

Beseda ''Whigwhig'', po kateri so Vigovcivigovci dobili ime, je verjetno škotsko-galska in je izvorno pomenila 'kradljivec konj', kasneje pa se je nanašala na škotske [[prezbiterijanci|prezbiterijance]], neformalno pa tudi na upornike, ki so hoteli s prestola vreči dotedanje gospodarje in sami prevzeti oblast, za katero so trdiliprepričani, da jim pripada.

Beseda ''Torytory'' je irskega poreklaizvora in je pomenila papeškega odpadnika, innanašala se je nanašala na vse tiste, ki so branili nasledstveno pravico Jakoba II. nado angleškiangleškega prestolprestola, čeprav je bil rimskokatolikrimokatolik.