Bukarešta: Razlika med redakcijama

Po evropskih standardih Bukarešta ni staro mesto, zgodovinarji domnevajo, da je bila ustanovljena šele leta 1459.<ref>[http://www.fodors.com/miniguides/mgresults.cfm?destination=bucharest@36 Turistični vodnik po Bukarešti], [[Fodors]]</ref> Od tedaj se je mesto zelo spremenilo, leta [[1862]] je postalo glavno mesto Romunije in se postopno uveljavilo tudi kot kulturno središče. [[Eklekticizem v arhitekturi|Eklektično]] mestno [[arhitektura|arhitekturo]] predstavljajo zgradbe raznih slogov različnih zgodovinskih obdobij, med seboj so pomešane zgradbe iz [[komunizem|komunističnega]] obdobja, moderne, baroka itd. V obdobju med dvemaobema vojnama si je bila elegantna arhitektura elitnejše mestne četrti v Bukarešti prislužila naslov Mali Pariz oziroma Vzhodni Pariz (''Micul Paris'').<ref>[http://museum.ici.ro/mbucur/english/micparis.htm Bukarešta, maliMali Pariz vzhoda], na muzejih z romunske spletne strani.</ref> Čeprav soje bilibilo mnogemnogo zgradbezgradb in območjaobmočij zgodovinskega središča uničeniuničenih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], obzaradi potresihpotresov in nato zaradi [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușescovega]] načrta sistematizacijesistemske prilagoditve države, jihso jemnoge mnogostavbe dobro ohranjenihohranjene. V zadnjih letih je mesto doživelo gospodarski in kulturni razcvet.<ref>Bucica, 2000, p.6.</ref>

Osmanski popotnik in raziskovalec [[Evlija Čelebi]] je domneval, da je bila Bukarešta imenovana po Abu- Karișu iz plemena [[KurejšKurajš]]. Leta 1781 je avstrijski zgodovinar Franz Sulzer trdil, da je ime povezano z besedami ''bucurie'' (veselje), ''bucuros'' (veselo) ali ''bucura'' (postati vesel), medtem ko je v knjigi iz 19. stoletja, ki je bila objavljena na Dunaju, domneva, da ime izhaja iz besede ''bukovie'' – bukov gozd. <ref name=Georgescu77>Georgescu et al., p.76-77</ref>

Prebivalci so BukareštanciBukareščani (romunsko ''bucureștean'').

V drugi polovici 15. stoletja se je Bukarešta razvila, ker se je po 1400 razvila obrt s kovači, lončarji in strojarji in kot ''Curtea'' (rezidenca princev) [[Vlaška|Vlaške]]. Princ Radu Lepi je 14. oktobra 1465 izdal listino o kraljevem prebivališču v Bukarešti <ref>[http://www1.pmb.ro/pmb/bucuresti/emed_en.htm Offizielle Homepage von Bukarest (www.pmb.ro) vom 21. Juli 2008].</ref>. Mesto je postalo knežje in trgovsko središče, združeno z več naselji. Med letoma 1459 in 1625 je bilo 41 naselij na območju današnje Bukarešte 41 naselij.

Nato je Bukarešto kot prestolnicaprestolnico Vlaške zamenjalo mesto Târgoviște. Glavni trg je bil zgrajen okrog ulice Lipscani.

Osmansko cesarstvo se je v 14. stoletju razširilo iz Male Azije na ozemlje današnje Romunije. Že leta 1394 je prva osmanska vojska napadla Donavo. Nato je kneževina Vlaška prvič postala zavezana k plačevanju dajatev <ref>Klaus Kreiser: ''Der osmanische Staat 1300–1922'', Oldenbourg 2000, S. 21.</ref>.

Pod osmanskim [[Suzerenstvo| suzerenstvom]] vje še vedno vaški Bukarešti jeBukarešta doživela razcvet zaradi prisotnosti sodišča in vračanja tujih trgovcev. Prebivalstvo se je povečalo in razvila se je urbana struktura s številnimi novimi stavbami. Leta 1545 je princ [[Mircea V. Pastir|Mircea Ciobanul]] postavil prvo mestno obzidje v obliki [[palisada|palisade]] <ref>Joachim Vossen: ''Bukarest – Die Entwicklung des Stadtraums. Von den Anfängen bis zur Gegenwart''.</ref>. Velik del kmetijskih zemljišč v okolici mesta je zdajbil označen kot dežela mestnega prebivalstva, (''moșia orășenilor''), označena z mejniki.

Trideset let pozneje, leta 1574 in 1575, pa tudi leta 1594, se je prebivalstvo v Bukarešti povečalo kljub vse večjemu davku ''[[Visoka porta|visoki porti]]''. Poleg tega je sodelovala vpri bojih z [[Mihael Hrabri|MihaelomMihaela HrabrimHrabrega]] proti osmanski vojski in bili neuspešni .<ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 13.</ref>. Osvojil jo je veliki vezir Koca Sinan paša avgusta 1595 po bitki pri mestu Călugăreni. Izbruhnil je požar. Jeseni istega leta je bila druga bitka v bližini Bukarešte, med katero so se Turki umaknili in uničili del mesta. Zato se je knežji sedež do leta 1626 preselil v Târgoviște. Kmalu po prevzemu oblasti je princ Aleksandru Coconul 10. novembra 1626 rezidenco preselil nazaj v Bukarešto.

Po 1632 je princ [[Matej Basarab]], zadnji iz vladajoče vlaške družine na prestolu, v Bukarešti zgradil številne stavbe. Zaradi napetega odnosa z Osmani se je princ preselil v Târgoviște okoli leta 1640 preselil v Târgoviște. Knežji sedež je ostal v Bukarešti. Naslednik Basaraba, princ [[Konstantin Șerban]], se je maja 1654 ponovno preselil v Bukarešto. Naslednje leto je bil sedež današnje Narodne banke mesto upora pehote proti bojarjem. Ob nemirih se je princ Șerban umaknil v Târgoviște, preselil knežji sedež in mesto prepustil požaru.

Po ustoličenju je princ Georgij Gika 20. decembra 1659 knežji sedež prenesel v Bukarešto. V istem letu je bilo mesto pod pritiskom Osmanskega cesarstva in edina rezidenca vojvod. Bukarešta je tega leta ostala končnopostala deželni sedež Vlaške. Leta 1668 je princu v Bukarešto sledilo pravoslavno versko vodstvo. V tem obdobju se je prebivalstvo povečalo na približno 60.000 in se razširilo na 21 okrožij (tako imenovanih ''mahalale''). Takrat je bilo v mestu okoli 100 cerkva <ref>So mutmaßt {{Webarchiv | url=http://eeo.uni-klu.ac.at/index.php/Bukarest_%28Stadt%29 | wayback=20090213040838 | text=Joachim Vossen: Bukarest, Uni Klagenfurt am 11. September 2008}}.</ref>. Med vladanjem Șerbana I. Cantacuzina in Constantina Brâncoveana je Bukarešta doživela daljše obdobje razcveta. Po naročilu knezov so zgradili prve bolnišnice, tiskarne, šole, številne cerkve, palačo Mogoșoaia in čudovito glavno cesto Podul Mogoșoaia. Moči lačen princ Brâncoveanu pa je tudi odpravil župana in mestni svet in si pridržal pravico do vladanja ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 42, 2008.</ref>.

Ko so vladali [[Fanarioti]] (1716−1821), so bili prebivalci zaradi višjih dajatev in davkov, pa tudi nepotizma in korupcije ogroženi, tako da je to obdobje kot sinonim izkoriščanjaza izkoriščanje, korupcijekorupcijo in slabegaslabo upravljanjaupravljanje. Nekoliko kasneje je Stephen Racoviță doživel upor. Čeprav je princ premagal upornike, so bili uvedeni nasilni povračilni ukrepi visoke porte. <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 16.</ref>

Člani knežje družine Ypsilantis so bili pomembni v Bukarešti. Med vladanjem Aleksandra Ypsilantisa je bilo narejenih veliko olepšav mesta in zgrajen prvi vodovod (1779). Princ je zaradi pogostega poplavljanja Dâmbovițe zgradil obvodni kanal. Hkrati se je v mestu začel prvi industrijski razvoj tovarn. Tako je bila leta 1764 zgrajena tovarna voska, leta 1766 za oblačila, leta 1767 papirnica. Leta 1811 je bilo v trgovini in obrti zaposlenih že 2981 ljudi.

[[Slika:Dealul Spirii 1848.jpg|thumb|Revolucija, 1848]]

Po sporazumu iz Odrina leta 1829 je bila Bukarešta pod rusko zaščito. Od tega leta do leta 1834 je mesto vodil general Pavel Kiselyov. Med njegovim mandatom soje bilibil uvedenina pobudo ruskih okupacijskih organov leta 1831/1832 uveden organizacijski predpisipredpis (''Règlement organique'', romunsko ''Regulamentul Organic '', rusko ''Organizational Regulat'' −), prvi ustavni zakon v podonavskih pokrajinah, tj. v Vlaški in Moldaviji, predhodnih državah današnje Romunije. Uveden je bil na pobudo ruskih okupacijskih organov leta 1831/1832, in so ostaliostal veljavniveljavnen do leta 1858). Ustanovljena je bila komisija, ki je olepšala mesto. Mestne meje so bile ponovno določene. Izvedeni so bili tudi drugi urbanistični razvojni ukrepi, kot je gradnja promenade in tržnice<ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 44, 2008.</ref>.

Velik požar v komercialnem delu mesta je 23. marca 1847 uničil okoli 2000 hiš. Po požaru je sledila načrtovana rekonstrukcija. Naslednje leto je bila Bukarešta središče vlaške revolucije. Revolucija, ki se je začela 11. junija 1848, je bila krvavo zatrta tri mesece kasneje zvečer 13. septembra na gori Spirei. Spomenik na tej točki danes spominja na dogodek. Med letoma 1853 in 1856 so Bukarešto zaporedoma zasedale ruskeruska, turšketurška in avstrijskeavstrijska vojskevojska.

KotV prvoBukarešti romunskoso mestokot soprvem vromunskem Bukareštimestu maja 1857 uvedli kerozinske svetilke za cestno razsvetljavo. <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 22.</ref> V istem letu se je po odloku sultana v Bukarešti sestal ''divan'' − začasna skupščina. 9. oktobra 1857 je sprejela resolucijo, ki je opredelila združitev Romunije v državo.

=== Prestolnica Romunije, industrializacija do 1.prve svetovne vojne ===

[[Slika:Entering of Carol I in Bucharest, 10 May 1866.jpg|thumb|left|Prihod princa Karla I. v Bukarešto, leta 1866]]

Aleksandru Ioan Cuza je 24. decembra 1861 razglasil ustanovitev kneževine Romunije, sestavljene iz donavske kneževine Moldavije in Vlaške. Leto kasneje sta se kneževini združili z Bukarešto kot glavnim mestom. Ustanovitelj države Alexandru Ioan Cuza je bil kritiziran in se je moral leta 1866 posloviti. Začasna vlada je na priporočilo istega leta za kneza sprejela [[Karel I. Romunski|Karla I.]] (Eitel Friedrich von Hohenzollern-Sigmaringen)., ki je nastopil 10. maja 1866 je v Bukarešti po uradnih volitvah nastopilv kot Karel IBukarešti.

Leta 1869 je glavno mesto dobilo prvo železniško progo, ki je Bukarešto povezala z Giurgiujem. Dve leti kasneje je bila do severne postaje speljana prva tramvajska proga (takrat je konjski [[tramvaj]]) prek trga Piațe St. Georg do Piața Obor. Po štirih letih gradnje je bila leta 1872 odprta severna postaja, stekel je tudi železniški promet med Bukarešto in Ploieștijem.

[[Slika:Tramvai cu cai (1871).jpg|thumb|Konjski tramvaj, leta 1871]]

Do konca 19. stoletja je Bukarešta postopoma postala industrijski center, še posebej v lahki industriji. Pet glavnih bančnih ustanov vključno z Narodno banko, Banko Romunije, Kmetijsko banko in od leta 1898 diskontno banko je Bukarešta postala nacionalnidržavni finančni center. Leta 1890 je na Calea Victoriei zasvetila električna razsvetljava. V tem času je bila zgrajena nova prometna pot iz Obora do Cotrocenija. Leta 1896 je bil na isti trasi prvi električni tramvaj.

Leta 1886 je bukareški mir končal vojno med Srbijo in Bolgarijo. [[Druga balkanska vojna]] se je končala leta 1913 s podpisom bukarešekebukareške mirovne pogodbe med Srbijo, Grčijo in Romunijo na eni strani ter Bolgarijo na drugi strani.

=== Od 1.prve do 2.druge svetovne vojne ===

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Bukarešto 6. decembra 1916 zasedla nemška vojska po bitki pri Argeșu do mirovne pogodbe 7. maja 1918 zasedla nemška vojska. [29] S pobegom kralja in vlade je bil [[Iași]] začasna prestolnica Romunije. Pomen mesta se je po prvi svetovni vojni ponovno povečal, saj je bil glavno mesto Velike Romunije.

Z gradnjo osi Piața Victoriei in Piața Sf. Gheorghe med letoma 1936 in 1940 po pariškem modelu bulvarja Henrija Martina in bruseljskembruseljskega bulvarjubulvarja Louise, je mesto dobilo vzdevek ParizVzhodni vzhodaali Mali Pariz. V 40-ih se je živahna gradbena dejavnost nadaljevala, vendar tokrat v sodobnem, mednarodnem slogu, kiz so ga označevala imenaimeni, kot je [[Le Corbusier]] ali oznake, kot so ''oblika in vloga''.

=== Bukarešta vmed 2.drugo svetovnisvetovno vojnivojno ===

[[Slika:IICCR C057 Red Army Bucharest.jpg|thumb|hochkant|left|Sile rdečeRdeče armade v Bukarešti, 1944]]

V drugi svetovni vojni se je po začetni nevtralnosti 23. novembra 1940 Romunija pridružila [[Trojni pakt |trojnemu paktu]]. Neposredna posledica tega je bilobila oblikovanje Železne garde 4. septembra 1940. oblikovanje železne garde in generalGeneral Ion Antonescu je prisilil Karla II., da je odstopil v korist svojega 19-letnega sina Mihaela. Mesec dni kasneje, 8. oktobra, so nemške sile prešle romunsko mejo. Kmalu zatem se je [[Wehrmacht|vermaht]] preselil v Bukarešto. Januarja 1941 je spodletel poskus državnega udara ultradesničarskih legionarjev železne garde proti totalitarni vladi Antonesca. Med tridnevno akcijo železneŽelezne garde med 21. in 23. januarjajanuarjem je bilo ubitih najmanj 120 bukareških Judov, večina v gozdu v bližini Jilave.

15. aprila je sledil še en močen napad britanskega [[Kraljevo vojno letalstvo |kraljevegaKraljevega vojnega letalstva]], tokrat z zažigalnimi bombami. Prav tako je bila resno poškodovana univerza. Proti koncu vojne 23. avgusta 1944 se je bilzgodil državni udar kralja Mihaela. Istega večera je [[Adolf Hitler]] odredil bombardiranje Bukarešte, ki se je nadaljevalo ves naslednji dan. Številne vladne in zgodovinske stavbe so bile poškodovane ali uničene. Dan kasneje je Romunija razglasila vojno proti Nemčiji. Po napadu Rdeče armade v Bukarešti 31. avgusta je bilo 12. septembra 1944 med Romunijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno premirje.

V štirih desetletjih po drugi svetovni vojni se je mestno prebivalstvo povečalo za več kot dvakrat. Še posebej na obrobnih območjih je Bukarešta postala veliko gradbišče. Mesto se je vpotrojilo, tem času potrojilorazširilo na 21.700 hektarjev. Še posebej kmetje so v mestu našli nova delovna mesta v velikih industrijskih podjetjih. S seboj so prinesli svoj podeželski način življenja, ki določa podobo vse doše danes. <ref>Axel Barner: Bukarest Bild in der Deutschsprachigen Gegenwartsliteratur vom 21. Juli 2008 [http://www.e-scoala.ro/germana/axel_barner.html (online)].</ref> Da bi zadovoljili veliko povpraševanje po stanovanjih, je komunistična uprava začela obsežen stanovanjski program.

[[Slika:1977 Biserica Ienei foto 5.jpg|thumb|hochkant|Potres, leta 1977]]

4. marca 1977 je [[potres]] zajel območje okoli Bukarešte. Skupno je umrlo več kot 1500 ljudi. <ref>[http://www.uni-protokolle.de/nachrichten/id/51796/ Erdbebensicheres Bauen – Einzigartige Versuchsanordnung in Bukarest eingeweiht, Uni-Protokolle vom 21. Juli 2008].</ref> Delno je bila poškodovana tudi zgodovinska gradnja. Začela sta se čiščenje in nov razvoj mesta. Po potresu je [[Nicolae Ceaușescu]] videl priložnost, da skoraj v celoti nadomesti tradicionalno urbano strukturo mestnega središča z ogromnim političnim in upravnim središčem. Nastali so novi simboli veličastnega prikaza moči. Prevladujoč element jePrevladuje [[Palača parlamenta, Bukarešta |palača parlamenta]], pri gradnji katere je bilo zaposlenih približno 20.000 delavcev.<ref>Riesiger Parlamentspalast in Bukarests Innenstadt [https://www.klm.com/destinations/de/de/article/gigantic-palace-of-the-parliament-in-downtown-bucharest]</ref> Mesto je dobilo tudi podzemno železnico.

Sredi decembra 1989 se je v [[Temišvar]]ju začela vstaja proti Ceaușescu. 21. decembra je dosegla Bukarešto. Vojaki Securitate, ostrostrelci in oklepne vojaške enote so začeli pokol nad ogorčeno množico. V nekdanji kraljevi palači in univerzitetni knjižnici so izbruhnili požari. Dan kasneje, 22. decembra 1989, je državna televizijska postaja TV Romania objavila, da je zavzeta. Samo v Bukarešti je bilo okrog 500 mrtvih. Po vstaji se je pokazalo, da je v Bukarešti nekaj bunkerskih sistemov in tunelov <ref>[http://rcristea.blogspot.com/feeds/posts/default Romulus Cristaea: ''Doar despre tuneluri, buncăre și forturi'' abgerufen am 17. Februar 2010].</ref>, nekateri še iz srednjega veka. Iz nekdanje zgradbe KZCK na primer predor vodi od Caleaavenije Victorei do podzemne železnice Universitate. Poleg tega ima parlamentarna palača velik bunker z različnimi izhodi. Leto kasneje so se ponovno pojavili protestibili na univerzitetnemUniverzitetnem trgu ponovno protesti proti izvolitvi Iona Iliesca kotza romunskega predsednika. Demonstrante so nasilno razgnali rudarji iz doline JiuJiului ("Mineriades"Romuni imenujejo to mineriada), ki so bili pozvani, da pridejo na pomoč.

Bukarešta leži na bregovih reke Dâmbovița, ki se izliva v reko [[Argeș (reka)| Argeș]], pritok [[Donava|Donave]]. Več jezer, od katerih so najpomembnejša jezero Herastra, Floreasca, Tei in Colentina, je v severnih predelih mesta vzdolž reke Colentine, ki je pritok Dâmbovițe. Poleg tega je v središču prestolnice majhno umetno jezero Cișmigiu, obdano s parkom Cișmigiu. Ta park ima bogato zgodovino, saj so ga obiskovali pesniki in pisatelji. Odprt je bil leta 1847 in je narejen po načrtih nemškega arhitekta Carla F. W. Meyerja ter je glavni rekreacijski objektpredel v središču mesta.

ParkiPoleg inCișmigiuja vrtovi v Bukarešti poleg Cișmigiujaima soBukarešta še park Herăstrău in [[botanični vrt]]. Park Herăstrău je v severnem delu mesta, okrog jezera Herăstrău, v njem je tudi Muzejska vas. Botanični vrt, ki je v soseščini Cotrocena nekoliko zahodno od mestnega središča, je največji v te vrste v Romuniji, v njem raste več kot 10.000 vrst rastlin (veliko je eksotičnih); izvirajo iz parka kraljeve družine. <ref>[http://www.onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html Botanical Garden] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060929164505/http://onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html |date=29 September 2006 }}, onlinegallery.ro. Retrieved 13 October 2006.</ref>

Jezero Văcărești je v južnem delu mesta. Ima več kot 190 hektarjev, od tega 90 ha vode, v njem gostuje 97 vrst ptic, polovica je zaščitena z zakonom, in najmanj sedem vrst sesalcev<ref>{{Cite web|url=http://www.hotnews.ro/stiri-mediu-20841205-fotogalerie-cum-afectata-fauna-din-delta-vacaresti-incendii-distrugeri-dureaza-atat-mult-protejarea-zonei.htm|title=FOTOGALERIE Cum e afectata fauna din Delta Vacaresti de incendii si distrugeri si de ce dureaza atat de mult protejarea zonei|website=HotNewsRo|access-date=2016-05-20}}</ref>. Jezero je obkroženo s stanovanjskimi stavbami in je posledica človeškega poseganja inv naravenaravo. Območje je bila majhna vas, ki jo je Ceaușescu poskušal spremeniti v jezero. Po rušenju hiš in gradnji betonskega bazena je bil načrt po revoluciji leta 1989 načrt opuščen. <ref>{{Cite web|url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/delta-vacaresti-privita-etajul-17-s-a-transformat-lacul-ceausescu-parcul-natural-urban-astazi-1_53942e620d133766a865a7b1/index.html|title=Delta Văcărești, privită de la etajul 17. Cum s-a transformat lacul lui Ceaușescu în parcul natural urban de astăzi|website=adevarul.ro|access-date=2016-05-20}}</ref> Skoraj dve desetletji so se v zapuščenem zelenem prostoru otroci lahko igrali, prejšnji lastniki zemljišč pa so nasprotovali prenovi v športni center. Ponovni razvoj ni uspel in v naslednjih letih je zeleni prostor postal edinstvenedinstveni habitat. Maja 2016 je bilo jezero razglašeno za naravni park Văcărești. <ref>{{Cite web|url=http://parcnaturalvacaresti.ro/parcul-natural-vacaresti-a-fost-aprobat-oficial/|title=Parcul Natural Văcărești a fost aprobat oficial {{!}} Parcul Natural Văcărești {{!}} "delta" dintre blocuri|website=parcnaturalvacaresti.ro|access-date=2016-05-20}}</ref>

[[File:Lake vacaresti.jpg|thumb|200px| Od leta 2015 je jezero Văcărești, imenovano tudi Bukareška delta, zaščiteno območje]].

Bukarešta leži v jugovzhodnem koncu romunske planote na območju, ki ga je nekoč pokrival gozd Vlăsiei,Vlăsieik kiKo je pobil temočiščen, ko je bil očiščen, dalnastala plodnoplodna ravninoravnina. Kot mnoga mesta je tudi Bukarešta zgrajena na sedmih gričih: Mihai Vodă, Dealul Mitropoliei, Radu Vodă, Cotroceni, Spirei, Văcărești in Sf. Gheorghe Nou.

Mesto ima površino 226 km². Nadmorska višina se giblje od 55,8 m na mostu čez Dâmbovițo v Cățelu v jugovzhodni Bukarešti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je približno okrogle oblike, središče je na križišču glavnih osi sever−jug / vzhod−zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer nič je južno od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sveti Jurij (''Sfântul Gheorghe Nou'') na trgu svetega Jurija (''Piața Sfântul Gheorghe''). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh se giblje od 10 do 12 km.

Približno 96,6 % prebivalstva v Bukarešti je Romunov<ref>{{cite web |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref>. Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Sorazmerno malo je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovcev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan, v njej je živelo tudi judovsko prebivalstvo (69.885, 10,9 %) od skupaj 639.040 po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti); največ jih je bilo v Văcărești in na območjih okoli trga Unirii.

Bukarešta je središče romunskega gospodarstva in industrije s približno 23 % (2013) BDP-ja države in približno četrtino industrijske proizvodnje, medtem ko ga naseljuje 9 % prebivalstva v državi<ref>{{cite web|url=http://www.erionet.org/JIM+Romania.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131101013924/http://www.erionet.org/JIM%2BRomania.htm |archivedate=1 November 2013 |title=Joint Inclusion Memorandum of Romania |publisher=Web.archive.org |accessdate=14 April 2011 |deadurl=yes |df=dmy }}</ref>. V Bukarešti državljani in podjetja plačajo skoraj tretjino državnih davkov. Leta 2013 je imela Bukarešta nominalni BDP na prebivalca 20.564 EUR (27.300 USD) ali 122 % povprečja Evropske unije in več kot dvakratnik romunskega povprečja. Po sorazmerni stagnaciji v devetdesetih letih je močna gospodarska rast mesta oživila infrastrukturo, odprtih je bilo veliko novih trgovinskih središč, zgrajenih veliko stanovanjskih naselij in visokih pisarniških stavb. Januarja 2013 je bila v Bukarešti 2,1-odstotna stopnja brezposelnosti, kar je precej manj kot 5,8 % v državi.

Gospodarstvo v Bukarešti je osredotočeno na industrijo in storitve, pri čemer so storitve v zadnjih desetih letih še vedno pomembne. Sedež 186.000 podjetij, vključno zs skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukarešti. PomembenOd virleta rasti2000 odsta letabila 2000pomemben jevir bilrasti hitro rastočrastoča nepremičninski intrg gradbeni sektorin gradbeništvo. Bukarešta je tudi največji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije, inv njej imajo domsedež številnimštevilna programerskimprogramerska podjetjempodjetja. Največja romunska borza, Bukareška borza, ki je bila decembra 2005 združena z elektronsko borzo v Bukarešti Rasdaq, ima pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu.

V Bukarešti so mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Prodaja na drobno se povečuje, saj se vsako leto odprejo novi supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tržnice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, kotto so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto Băneasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju.

Bukarešta raste tudi kot kulturno središče na področju vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti in nočnega življenja. V primerjavi z drugimi deli Romunije, kot je obala Črnega morja ali Transilvanija, kultura v Bukarešti nima posebnega sloga, temveč vključuje elementeprvine romunske in mednarodne kulture.

Morda je najpomembnejša palača '''[[Palača parlamenta, Bukarešta |palačaPalača Parlamentaparlamenta]]''', zgrajena leta 1980, ko je vladal komunistični diktator Nicolae Ceaușescu. Je največjanajvečji stavba parlamentaparlament na svetu. V palači je romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se ponaša z enim največjim kongresnih centrov na svetu.

Hotel InterContinental Bukarešta je hotel s petimi zvezdicami blizu univerzitetnegaUniverzitetnega trga in je tudi znamenitost mesta. Stavba je zasnovana tako, da je iz vsake sobe enkraten pogled na mesto.

'''Hiša svobodnega tiska''' (''Casa Scânteii'') je replika slavne državne univerze Lomonosov. Ta stavba, zgrajena v značilnem slogu velikih sovjetskih projektov, naj bi bila reprezentativna za nov politični režim in za uveljavljanje nadvlade komunistične doktrine. Gradnja se je začela leta 1952 in je bila končana leta 1957, nekaj let po Stalinovi smrti (1953). ZnanaIme je kot ''Casa Scânteii''ima po imenu uradnegauradnem glasilaglasilu Centralnega komiteja romunske komunistične partije Scânteia in je bila namenjena združitvi pod eno streho vseh uradnih tiskovnih in založniških hiš v Bukarešti. To je edina stavba v Bukarešti, v kateri so kladivo in srp, rdeča zvezda in druge komunistične oznake, reliefi v medaljonih, ki obkrožajo fasado.

V smislumestu vizualnihso umetnosti ima mesto muzejemuzeji klasične in sodobne romunske umetnosti ter izbrana mednarodna dela. Narodni muzej umetnosti Romunije je morda najbolj znan od muzejev v Bukarešti. Je v [[Kraljeva palača, Bukarešta|kraljeviKraljevi palači]] in ima zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, med njimi dela kiparja Constantina Brâncușija in mednarodne zbirke romunske kraljeve družine.

Muzej Gheorgha Tattaresca hrani portrete romunskih revolucionarjev v izgnanstvu, kot so Gheorghe Magheru, Ștefan Golescu in Nicolae Bălcescu, ter alegorične kompozicije z revolucionarji (Romunsko ponovno rojstvo, 1849) in patriotske teme (Združevanje univerze 1857). Druga impresivna umetniška zbirka, v kateri so pomembni romunski slikarji, je v rezidenci Ligia in Pompiliu Macovei, ki je odprta za obiskovalce, saj je zdaj del dediščine muzeja v Bukarešti.

Muzej Theodorja Palladyja je v eni najstarejših trgovskih hiš v Bukarešti in hrani dela romunskega slikarja Theodorja Palladyja ter evropskeevropsko in orientalskeorientalsko pohištvene figurepohištvo.

KljubPoleg klasičnimklasičnih umetniškimumetniških galerijamgalerij in muzejemmuzejev je v mestu obstaja tudi sodobna umetniška scenaumetnost. Narodni muzej sodobne umetnosti (MNAC), ki je v krilu palače Parlamenta, je bil odprt leta 2004 in hrani romunsko in mednarodno sodobno umetnost. MNAC vodi tudi Kalinderu MediaLab, ki skrbi za multimedijsko in eksperimentalno umetnost. Zasebne umetniške galerije so razpršene po celotnem mestnem jedru.

Bukarešta je sedež patriarha romunske pravoslavne cerkve, ene od vzhodnih pravoslavnih cerkva v občestvu s carigrajskim patriarhom, pa tudi njenih podrazdelkov, metropolije Muntenia in DobrudjeDobrudže in BukureškeBukareške nadškofije. Pravoslavni verniki menijo, da je Demetrius Basarabov pokrovitelj mesta.

Mesto je center za druge krščanske organizacije v Romuniji, vključno z rimskokatoliško nadškofijo, ustanovljeno leta 1883, in romunsko grško-katoliško eparhijo svetega Bazila Velikega, ustanovljeno leta 2014.

[[Mošeja]], ki bo lahko sprejela 2000 ljudi, se načrtuje in bo zgrajena na bulvarju Expoziției, št. 22 do 30. Zemljišče, na katerem bo zgrajena mošeja, je bilaromunska podeljenavlada podelila muftiju muslimanov v Romuniji zav 49-letni najem od romunske vlade. Projekt bo financirala turška vlada in iz različnihrazlične donacijdonacije<ref>{{Cite web|url=http://www.nine oclock.ro/protocol-for-building-the-mosque-in-bucharest-was-signed/|title=Protocol for building the mosque in Bucharest was signed {{!}} Nine O`Clock|website=Nineoclock.ro|access-date=2016-06-27}}</ref>.

File:Sf Spiridon Nou 01.jpg|Cerkev svetega Spiridona Nova –, največja cerkev v Bukarešti

[[File:Interior - Cercul Militar National.jpg|thumb|Pogled v notranjost NacionalnegaDržavnega vojaškega kroga]]

Mestno srednjeveško arhitekturo in večino tistega, kar je preživelo do sodobnega časa, so uničili komunistična sistemizacijasistemska prilagoditev, požari in vojaški vdori. Nekaj srednjeveških in renesančnih stavb je ostalo, najbolj opazne so vna območju Lipscani. Tu so ''Hanul lui Manuc'' (prenočišče) in ruševine starega sodišča (''Curtea Veche''); to območje je bilo v poznem srednjem veku trgovsko središče Bukarešte. Od 1970-ih dalje se je območje zlilo z mestnim okoljem, številne zgodovinske stavbe pa so se zrušile. Leta 2005 je bilo območje Lipscani spremenjeno v območje za pešce in se obnavlja.

Mestno središče je ohranilo arhitekturo iz poznega 19. in začetka 20. stoletja, še posebej med vojno, ki se pogosto šteje za "zlato dobo" bukareške arhitekture. V tem času se je mesto povečalo po velikosti in bogastvu, zato je poskušalo posnemati druge velike evropske prestolnice, kot je Pariz. Veliko arhitekture časa spada v sodobni (racionalistični) arhitekturni tok, ki ga vodita Horia Creangă in Marcel Iancu.

V Romuniji so težnje inovacijpo inovacijah v arhitekturnem jeziku izpolnile potrebo po valorizacijivrednotenju in uveljavljanju državne kulturne identitete. Dela [[art nouveau]]ja se najdejo v novem arhitekturnem slogu, ki ga je sprožil Ion Mincu in so ga prevzeli drugi ugledni arhitekti, ki izkoriščajo pomembne značilnosti romunske laične in srednjeveške cerkvene arhitekture (na primer palača Mogoșoaia, cerkev '''[[Samostan Stavropoleos|samostana Stavropoleos]]''' ali izginule cerkve samostana Văcărești) in romunskih ljudskih motivov.

Dve pomembni zgradbi tega časa sta '''PalačaCrețulescova Crețulescupalača''', gostiv kateri so kulturne ustanove, vključno ztudi EvropskimEvropski centromcenter za visokošolsko izobraževanje Unesca in '''[[palačaPalača Cotroceni]]''', rezidenca romunskega predsednika. Več velikih gradbenih objektov, kot so Gara de Nord, najpomembnejša železniška postaja v mestu, sedež Narodne banke Romunije in Telefonska palača, datirajo v ta čas. Leta 2000 so zgodovinske stavbe v središču mesta obnavljali. V nekaterih stanovanjskih predelih mesta, zlasti v srednjih in severnih okrožjih z visokimi dohodki, so vile iz 20. stoletja na začetku devetdesetih let večinoma začeli obnavljati.

File:Palatul Cantacuzino, Calea Victoriei 141 (3).jpg|PalačaCantacuzinova Cantacuzinopalača – francoski barok

File:Bucuresti, Romania, Pasajul Macca-Vilacrosse (3); B-II-a-A-19837.JPG|Pasaža Macca-Vilacrosse, s steklom pokrita arkada

File:Palatul Casei de Depuneri, Consemnațiuni și Economie Bucuresti.jpg|Palača CEC -– eklekticizem v arhitekturi

File:Edificio caru 'cu bere, 01.JPG|Caru' cu Bere -– neogotika

File:Scoala centrala de fete imagine din curtea interioara.jpg| Centralna šola Bukarešte -– neoromanika

Večji del bukareške arhitekture sestavljajo stavbe, zgrajene v komunizmu, ki so zamenjale zgodovinsko arhitekturo s stanovanjskimi bloki z visoko gostoto, porušeni so bili pomembni deli zgodovinskega središča Bukarešte, da bi zgradili eno največjih stavb na svetu, [[Palača parlamenta, Bukarešta|palačoPalačo parlamenta]] (ki se je nato uradno imenoval Hiša republike). VPo projektunačrtu sistematizacijesistemske prilagoditve Nicolaea Ceaușesca so bile nove stavbe zgrajene na prej zgodovinskih območjih, ki so bila porušena.

Edinstven primer te vrste arhitekture je ''Centrul Civic'', ki je zamenjal večji del zgodovinskega mestnega jedra Bukarešte z velikanskimi utilitarnimi zgradbami, predvsem z [[marmor]]nimi ali fasadami iz [[travertin]]a, ki jih navdihuje severnokorejska arhitektura. Množična rušenja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v kateremko je bilo uničenih skupno osem kvadratnih kilometrov zgodovinskega središča Bukarešte, vključno studi samostani, cerkvamicerkve, sinagogamisinagoge, bolnišnicobolnišnica in športnimšportni stadionomstadion v art decoju, se je močno spremenil videz mesta. Arhitekturno obdobje v komunističnem času je mogoče najti tudi v stanovanjskih okrožjih, predvsem z ''blocuri'', mnogimi stanovanjskimi bloki, v katerih živi večina mestnega prebivalstva.

Obstaja tudi komunistična arhitektura, kiNekaj je bilatudi zgrajenastavb viz zgodnjih letih sistema,konca konecleta 1940 in 1950. Stavbe, zgrajene v temslogu času,sovjetskega sostalinističnega sledilesocialističnega sovjetskemurealizma, stalinističnemuna socialističnemu realizmu; to jeprimer ''Hiša svobodnega tiska'' (ki je bila v komunizmu imenovana Casa Scînteii).

[[File:City Gate Towers.jpg|thumb|left|Stolpa ''MestnaMestnih vratavrat'', primermoderna moderne arhitekturearhitektura 21. stoletja]]

Od padca komunizma leta 1989 je bilo nekaj stavb komunističneiz dobekomunističnega obdobja prenovljenih, posodobljenih in uporabljenih za druge namene., Mordana jeprimer najboljšizastareli primermaloprodajni tegakompleksi pretvorbaso zastarelihbili maloprodajnih kompleksovpreoblikovani v nakupovalna središča in trgovsketrgovinska centresredišča. Te ogromne, krožne dvorane, ki so bile neuradno imenovane ''cirkusi lakote'' (''Circ al foamei'') zaradi pomanjkanja hrane v osemdesetih letih, so bile v času Ceaușesca postavljene kot proizvodni trgi in [[refektorij]]i, čeprav je večina ostala nedokončana v času revolucije.

SodobniSodobna nakupovalninakupovalna centrisredišča, kot so nakupovalni center ''Unirea'', ''Bukareški Mall'', ''Plaza Romunija'' in ''City Mall'', so se pojavilinastala na že obstoječih strukturah nekdanjih cirkusov lakote. Drug primer je pretvorba velike utilitarne gradnje ''Centrul Civic'' v hotel Marriott. Ta proces se je pospešil poPo letu 2000, koje jenamreč v mestu cvetel nepremičninski trg, mnoge stavbe komunističnekomunističnega dobeobdobja so bile v središču mesta, pazato so postalebile glavne nepremičnine zaradi svoje lokacije. Stanovanjski bloki iz komunističnega obdobja so bili tudi prenovljeni, da bi izboljšali urbani videz.

Najnovejši prispevek k arhitekturi po padcu komunizma, je bil zlasti po letu 2000, ko so mesto prenavljali in arhitekturno oživljali na podlagi gospodarske rasti Romunijev Romuniji. Stavbe iz tega časa so večinoma iz stekla in jekla, pogosto pa imajo več kot 10 nadstropij, na primer nakupovalna središča, poslovne stavbe, sedežsedeži bankebank itd.

V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih več visokih pisarniških stavb, zlasti v severnih in vzhodnih predelih mesta. Poleg tega so zgodovinskim stavbam dodajali sodobna krila in fasade. k zgodovinskim stavbam kot na primer zgradbaZgradba Združenja arhitektov Bukarešte, ki je na primer sodobna stekleno-jeklena konstrukcija, zgrajena v zgodovinski kamniti fasadi. Leta 2013 je Bukarešto obogatil 137 m visok nebotičnik ''City Centre Floreasca'', ki je trenutno najvišja stavba v Romuniji. Primeri sodobnihSodobni nebotičnikovnebotičniki, zgrajenihzgrajeni v 21. stoletju, so ''Bucharest Tower Center'', ''Euro Tower, Nusco Tower, Cathedral Plaza, City Gate Towers, Rin Grand Hotel, Premium Plaza, Bucharest Corporate Center, Millennium Business Center, PGV Tower, Charles de Gaulle Plaza, Business Development Center Bucharest, BRD Tower'' in ''Bucharest Financial Plaza''. Kljub temu razvoju v višino se romunski arhitekti izogibajo oblikovanju zelo visokih stavb zaradi občutljivosti za potrese.

Poleg stavb, ki se uporabljajo za podjetja in institucije,ustanove so bile zgrajene tudi stanovanjske stavbe, od katerih so mnoge sestavljene iz visokih pisarniških stavb in primestnih stanovanjskih skupnosti. Tak nov stanovanjski kompleks je ''Asmita Gardens''. Ta razvoj je vedno bolj viden v severni Bukarešti, ki jeni manjtako gosto naseljennaseljena, inv jenjej domživita srednjegasrednji in višjegavišji razred Bukareščanov, saj razredaskušajo Bukareštancevponovno zaradioživiti gentrifikacijemesto.