Redakcija: 11:19, 11. julij 2018 uredi Engelbert (pogovor \| prispevki) 67.100 urejanj m pp ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:22, 11. julij 2018 uredi razveljavi Engelbert (pogovor \| prispevki) 67.100 urejanj m pp Novejše urejanje →
Vrstica 27: Uspešno se je vojskoval proti [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantincem]], [[Ogri\|Ogrom]] in [[Srbi\|Srbom]] in razširil cesarstvo do največjih zgodovinskih meja.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija''. Akademično izdatelstvo "Marin Drinov". 1988. OCLC 75865504.</ref> Med njegovo vladavino je bilo Bolgarsko cesarstvo najmočnejša država v takratni vzhodni [[Evropa\|Evropi]].<ref>''The First Bulgarian Empire''. Encarta. Pridobljeno 3. marca 2007.<sup>[mrtva povezava]</sup></ref> Njegova vladavina je bila tudi obdobje izjemnega kulturnega razcveta in razsvetljenstva, katero so kasneje poimenovali »zlata doba bolgarske kulture«.<ref>Hart, Nancy. [http://web.archive.org/web/20070810191242/http://www.utexas.edu/cola/centers/creees/content/outreach/fulbright/final_projects/hart.pdf ''Bulgarian Art and Culture: Historical and Contemporary Perspectives'']. University of Texas at Austin. str. 21. Pridobljeno 3. marca 2007. </ref> Bolgarsko cesarstvo se je med njegovo vladavino raztezalo od [[Egejsko morje\|Egejskega]] in [[Jadransko morje\|Jadranskega]] do [[Črno morje\|Črnega morja]].<ref>Weigand, Gustav (1924). Istoriko-geografski obzor: 4 Srednovekovie. Etnografija na Makedonija. prevod Elena Pipiševa. Leipzig: Friedrich Brandstetter.</ref><ref name=Bakalov8>Bakalov. ''Istorija na Bǎlgarija''. Simeon I Veliki.</ref> Za njegovo prestolnico Preslav so trdili, da se lahko primerja s [[Konstantinopel\|Konstantinoplom]].<ref name=Bakalov8/><ref>[http://bulgaria.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1. ''About Bulgaria'']. U.S. Embassy Sofia, Bulgaria. Pridobljeno 3. marca 2007.</ref> Novoustanovljena [[Bolgarska pravoslavna cerkev]] je postala prvi novi patriarhat (za [[Rim]]om, [[Konstantinopel\|Konstantinoplom]], [[Aleksandrija\|Aleksandrijo]], [[Antiohija\|Antiohijo]] in [[Jeruzalem]]om). Bolgarski [[Glagolica\|glagolski]] prevodi krščanskih besedil so se takrat začeli iz Bolgarije širiti po vsem [[Slovani\|slovanskem]] svetu.<ref>{{navedi knjigo \|author=Castellan, Georges (\|year=1999). ''\|title=Istorija na Balkanite XIV–XX vek''. \|publisher=Plovdiv: Hermes~~. str. 37. ISBN~~ \|isbn=954-459-901-0. \|cobiss= \|page=37}}</ref> Do približno polovice vladavine se je naslavljal s knezom,<ref>Zlatarski. ''Istorija na Pǎrvoto bǎlgarsko carstvo'', str. 280.</ref> potem pa se je domnevno začel naslavljati s carjem.<ref> Zlatarski. ''Istorija na Pǎrvoto bǎlgarsko carstvo'', str. 367.</ref> ==Sklici==

Simeon I. Bolgarski: Razlika med redakcijama