Džu Ši: Razlika med redakcijama

Bil je eminenten učenjak, klasični filolog, analitik in sintetičen mislec. Z zbiranjem klasičnih konfucijanskih besedil, ki jih je preuredil in komentiral je ponovno definiral konfucijansko tradicijo in nazor. Njegov nauk je izhodišče intelektualnega diskurza zadnjih 800 let, njegov vpliv pa se je razširil na Japonsko in v Korejo, ki sta prevzeli konfucijanstvo. Poznavanje njegovih del in idej je sestavni del študija kitajske filozofije, še posebej konfucijanstva.

 

 

Zhu Xi je bil rojen v kraju Youxi 尤溪 v provinci [[Fujian]] 福建 na Kitajskem leta 1130. Anekdote pravijo, da je bil kot otrok zelo hitro zrel, saj naj bi že pri petih letih spraševal, kaj leži onkraj nebes (tian). Leta 1143, ko je bil Zhu Xi star 13 let, mu je umrl oče, Zhu Song (1097-1143), ki je bil njegov prvi učitelj. Kasneje se je izobraževal pri več [[eklekticizem|eklektičnih]] učenjakih, ki so mu predstavili [[budizem]], [[daoizem]] in konfucijanstvo. Predmet študija so bili sprva kunfucijanski klasiki, zlasti »Pogovori« (Lun yu 論語) in »Mencij« (Mengzi 孟子). Študij je posvetil temeljnim daoističnim in budističnim delom, vendar se je od njih kmalu odvrnil, ko je spoznal novokonfucijanskega učenjaka Li Tonga 李通 (1093-1163) in se posvetil zgolj proučevanju konfucijanskega miselnega sistema.

Zhu Xi se je pri svojem delu največ ukvarjal z izdajanjem, reinterpretacijo ter komentiranjem konfucijanskih klasikov. Svoj filozofski sistem, ki ga je razvijal v pismih kolegom, je poučeval zgolj ustno. Njegovi disputi so bili sprva izdani leta 1230 pod naslovom ''Zbrani razgovori z mojstrom Zhujem'' (Zhuzi yulei 朱子語類). Kasnejša zbirka njegovih razprav, predvsem v obliki esejev, je izšla pod naslovom Zbrana dela mojstra Zhuja (Zhuzi wenji 朱子文集). Osrednje novokonfucijansko delo, uradna cesarska kompilacija celotnega Zhu Xijevega dela pa je izšla v obdobju mandžurske [[dinastija Čing|dinastije Čing]], na pobudo cesarja [[Kangxi|Kang Xija]].

 

 

Njegov filozofski sistem je razdeljen v par, ki ga sestavljata '''''[[li (konfucijanstvo|li]]''''' 理 in '''''[[či|qi]]''''' 氣 (či). Prvi zagovarja idejo, zakonitost in razum, slednji pa materijo, konsistenco in fluid (razpoloženjski vpliv, ki ga širi neka stvar). Omenjena elementa sestavljata komplementarni par, ki predstavlja osnovo vsega obstoječega. Kljub temu se Zhu Xijev dualizem lahko pretežno obravnava kot idealističen. Sam avtor sistema namreč o materializaciji nima prav visokega mnenja.

Li naj bi bil torej primarni princip in ne zgolj časovno načelo bivanja. Obravnavamo ga kot koncept, ki je povezan s konceptom qija. Namreč, če ni materializacije, potem ostaja tudi obstoj lija brezpredmeten in neosnovan. Zhu Xi ne govori o kronološkem zaporedju obeh načel. Če obema sledimo do samega izvora, sicer ugotovimo, da je najprej obstajal li. Vendar tega dejstva na moremo obravnavati kot ločnico med kronologijo obeh konceptov. Brez qija se li ne bi imel kam umestiti, ker bi bil brez osnove.

 

 

Zhu Xi velja prav tako za prvega starokitajskega filozofa, ki je utemeljil načeli [[indukcija (logika)|induktivnega]] (sklepanje iz posameznega na splošno) in ]]dedukcija (logika)|deduktivnega]] (sklepanje iz splošnega na posamezno) sklepanja. Ti dve vrsti splošnih postopkov raziskovanja imenuje tudi razčlenitev od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Induktivno sklepanje v bistvu govori o tem, da moramo v predmetih poiskati načela ter jih združiti v eno samo, potem ko smo poiskali njihov skrajni pol. Če združimo vse razpršene podrobnosti v en sam princip, se bo ta kar sam od sebe pokazal.

Za Zhu Xija je bilo izpopolnjevanje znanja s pomočjo raziskovanja stvari osnova. Pod raziskovanjem stvari se razume razumsko spoznavanje njihovih objektivnih lastnosti. Trdi, da nikakor ne smemo zamenjavati subjektivnosti z objektivnostjo.

 

 

Zhu Xi je poleg svojih lastnih objavil tudi različice več klasičnih del, ki jih je redigiral in komentiral. Spodaj so navedeni naslovi nekaterih njegovih pomembnejših del. V oklepajih so navedena imena del v kitajščini.

Njegove razprave so ohranjene v knjigi '''Zhu Xijevi izreki (Zhuzi yulei 朱子語類)''', eseji pa so zbrani v knjigi '''Zbrana dela mojstra Zhuja (Zhuzi wenji 朱子文集)'''.

 

 

*Zhu Xi. 3. 9. 2015. '''Stanford Encyclopedia of Philospohy.''' [internet]. [citirano 30. 11. 2016]. Dostopno na naslovu: http://plato.stanford.edu/entries/zhu-xi/.

*Zhu Xi (Chu Hsi, 1130 - 1200). '''Internet Encyclopedia of Philosophy.''' [internet]. [citirano 30. 11. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.iep.utm.edu/zhu-xi/.

*Zhu Xi: Chinese philosopher. 29. 4. 2016. '''Encyclopaedia Britannica.''' [internet]. [citirano 30. 11. 2016]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Zhu-Xi.

*Rošker, Jana S. '''Iskanje poti: spoznavna teorija v kitajski tradiciji. Del 2, Zaton tradicije in obdobje moderne.''' Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 2006.

*Rošker, Jana S. '''Odnos kot jedro spoznanja: kitajska filozofija od antičnih klasikov do modernega konfucijanstva'''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2010.