Džu Ši: Razlika med redakcijama

Že pri 19 letih je opravil vse uradniške izpite. V prvo službo je nastopil pri starosti 22 let (leta 1152) kot namestnik župana prefekture Quanzhou v provinci Fujian. Osnoval je izredno dobro knjižnico in reorganiziral javno šolstvo. Njegov sloves je kmalu dosegel dvor in cesar ga je večkrat povabil na avdience, ki pa jih je Zhu Xi zavračal vse do leta 1179. Tistega leta je popustil in obiskal cesarja na dvoru, to priložnost pa izrabil, da je dvoru predstavil svoje tri eseje, ki se ukvarjajo predvsem s kritiko budizma in daoizma. Eseji na dvoru niso bili dobro sprejeti, kljub temu pa mu je cesar ponudil različne visoke položaje. Vendar pa je Zhu Xi, ki je bil kritičen do centralistične ureditve, vse zavrnil in se raje posvetil varovanju in skrbi za tempelj, kar mu je pustilo dovolj časa za branje, pisanje in učenje. Šele leta 1179 je popustil prepričevanju prijateljev, češ da se obnaša nevljudno in da v njem ni dovolj patriotizma. Postal je perfekt okrožja Nankang 南康 v današnji provinci Jiangxi 江西. Obnovil je šolo, ki je obstajala v bližnji »Votlini belega jelena« v kateri je v času [[dinastija Tang|dinastije Tang]] 唐朝 živel eremit s svojim udomačenim jelenom in prirejal študijska srečanja, dispute in predavanja. Šola je kmalu postala ena najbolj znanih univerz kitajskega cesarstva, v katero so romali vedoželjni študentje, ne samo iz vse dežele, temveč tudi iz Japonske, kjer je kasneje neokonfucianstvonovokonfucijanstvo predstavljalo idejno osnovo šogunata[[šogunat]]a in imelo s tem precej pomembno vlogo. Ob votlini so po Zhu Xijevi smrti zgradili templja posvečena Zhu Xiju in Konfuciju, nekatere njegove razprave pa so zbrane v knjigi ''Zhuzi yulei'' 朱子語類, zbirki razgovorov z mojstrom Zhujem.

Njegov filozofski sistem je razdeljen v par, ki ga sestavljata ''[[li (konfucijanstvo|li]]'' 理 in ''[[či|qi]]'' 氣 (či). Prvi zagovarja idejo, zakonitost in razum, slednji pa materijo, konsistenco in fluid (razpoloženjski vpliv, ki ga širi neka stvar). Omenjena elementa sestavljata komplementarni par, ki predstavlja osnovo vsega obstoječega. Kljub temu se Zhu Xijev dualizem lahko pretežno obravnava kot idealističen. Sam avtor sistema namreč o materializaciji nima prav visokega mnenja.

Prioritetno vlogo je vedno bolj izrecno izražal načelu 'li'. Trdil je, da če obstaja li, obstaja tudi qi; a li je izvornejši. Qi je namreč podobnapodoben duhu, ki spominja na zrak. O fizični materiji govorimo, kadar se nakopiči dovolj qija. Ločnica med materijo in idejo je zabrisana in zelo tanka. Razvrščanje v ti dve kategoriji je plod pozahodnegapozahodnjenega razmišljanja in zato ni popolnoma umestnaumestno. Razmerje med obema oblikama bivanja je še vedno dopolnjujoče. Neokonfucianski koncept li se v modernih interpretacijah enači s starogrškim logosom, na podlagi dejstva, da predstavlja tako naravne zakonitosti kot tudi najvišji in posledični etični kriterij. To, kar neokonfucianci vidijo popolnoma novo, razčlenijo na koncept ideje in materije. Za urejanje konkretnih procesov, ki ustvarjajo in hkrati ohranjajo dinamiko fizikalnega sveta, je v tem sistemu pristojen koncept qi, ki se udejanja skozi strukturirane procese dinamike yina in yanga.