Guy de Chauliac: Razlika med redakcijama

'''Guy de Chauliac''' (Francoskofrancosko: [də ʃoljak]) ali drugače znan tudi pod imenom '''Guido''' ali, '''Guigo de Chauliaco''' in '''Gui de Chaulhac (1298-25.7.1368)''', je bil [[Francozi|francoski]] [[zdravnik]] in [[kirurg]], ki* je[[1298]], napisal[[Lozère|Chaulhac, Lozère]], [[Francija]], † [[25. julij]] [[1368]], [[Avignon]].
Napisal je zelo vplivno razpravo o kirurgiji v latinščini z naslovom ''Chirurgia Magna'' . Njegova dela so bila prevedena v številne druge jezike in so pritegnila veliko pozornosti evropskih zdravnikov v poznem srednjem veku.

Rodil se je manj premožni družini leta 1298 v kraju Chaulhac, grofija Toulouse, v južni Franciji. O njegovem otroštvu jese zelone malo arhiviranegav gradivaveliko. Kljub temu je zelo znana legenda o mladem, pametnem fantu, Chauliacu, ki naj bi baronici Mercoeur oskrbel zlomljeno nogo in ji tako ponovno omogočil hojo. Takrat naj bi bila baronica prepoznala v mladeniču nadarjenost za medicino in mu finančno omogočila šolanje in študij. Svoje šolanje je najverjetneje začel v Malzieu, ter ga nadaljeval v Mendu. S študijem je pričel na [[Univerza v francoskemToulousu|Univerzi mestuv ToulouseToulousu]], nadaljeval pa na [[Univerza v Montpellieru|Univerzi v Montpellieru]], evropskem središču medicine 14. stoletja, kjer je študiral med letiletoma 1315 –in 1320. Tam je prepoznal svojo strast za medicino in se odločil za specializacijo na področju [[anatomija|anatomije]]. Do leta 1325 je nadaljeval študij pod mentorstvom Raymonda de Molièresa, inki siga takoje prislužilzaključil magisterijz magisterijem iz medicine. Leto kasneje se je odpravil študirati anatomijo na [[Univerza v Bologni|Univerzo v Bologni]]. Tam je pod vodstvom Nicole Bertuccia poglobil in izpopolnil svoje znanje. Od njega naj bi se Chauliac tudi naučil različnih kirurških tehnik. S šolanjem je končal leta 1330. Po končanem študiju v Bologni, je Chauliac preživel kratek čas v Parizu. Viri o tem obdobju njegovega življenja so precej skopi. Chauliac naj bi se po Parizu odpravil na jug, na poti pa naj bi opravljal razne kirurške storitve, da si je lahko financiral pot. Kasneje se je za kratek čas preselil v mesto [[Mende, Lozère|Mende]], in nato v [[Lyon]], kjer je izvajal kirurške posege, medtem pa postal tudi posvečeni član duhovščine. Chauliac se je tudi držal celibata, in se ni nikoli poročil. Največ časa je preživel v Avignonu, kjer je služboval kot osebni zdravnik višje duhovščine. Najprej pri papežu [[papež Klemen VI.|Klemnu VI.]] (1342 – 1352), in še naslednjima papežema, najprej [[papež Inocenc VI.|Inocencu VI.]] (1352 - 1362) in kasneje tudi [[Papež Urban V.|Urbanu V.]] (1362 – 1370). Zaradi svojega visoko cenjenega dela pri papežih je bil imenovan za papeškega uradnika. V Avignonu je umrl 25. julija 1368.

Ob izbruhu prve in najbolj uničujoče epidemije [[Črna smrt|kuge]] med letiletoma 13481347 in 13501352, je Guy de Chauliac služboval v Avignonu. Kuga je mesto zadela v začetku leta 1348. Bil je edini zdravnik, ki si je upal ostati v mestu, kajti vsi njegovi kolegi so pobegnili v strahu pred okužbo. Medtem je Chauliac poskusil zdraviti obolele, hkrati pa je natančno dokumentiral simptome kuge. Chauliac je za boj proti bolezni priporočal čiščenje zraka, veneziranje (odpiranje vene za odstranitev krvi), in hranjenje obolelih z zdravo prehrano. Trdil je celo, da je sam bil okužen in je preživel bolezen. Kot previdnostni ukrep je papežu ClementuKlemenu VI. naročil, naj v svojo sobo ne spušča obiskovalcev, a je ta kljub temu zbolel. S svojimi opazovanji je Chauliac razlikoval med dvema oblikama bolezni: bubonsko kugo in pljučno kugo. O njiju je kasneje pisal v Chirurgii Magni.

# '''''Chirurgia magna''''';, Letaki 1362je njegovo najpomembnejše delo. Izdal jo je leta 1362 v Avignonu. izdalDelo knjigoje '''Chirurgiaposodobitev Magna''',in kirazširitev jepredhodnega prevzaprav posodobitevdela '''Inventorium sive Collectorium artis chirurgicalis medicinae''', izdaneizdanega leta 1340. '''Chirurgio Magno''' je izdal pod imenom Guydon oziroma Guidon. Prvi ponatis je nastal leta 1440 v Gutenbergu[[Gutenberg]]u. Dandanes obstaja že 70 različic njegove originalne izdaje. Njegovo delo je originalno napisano v latinščini, ampak kasneje je bilo prevedeno v 41 drugih jezikov. Knjiga je napisana v sedmih poglavjih, ki v celoti obsegajo čez 465 strani, kjer je Chauliac obravnaval anatomijo, otekline, anestetike, rane, zlome, razjede, posebne bolezni, in antidoteprotistrupe. Temelji na bolonjskem modelu zdravilazdravljenja v teoriji in praksi. ter, kotKot teoretično osnovo kirurškega akta pa postavlja študij anatomije. Močno se poglobi v posledice vdihavanja narkotikov kot metode pomoči s spanjemanestezije pri bolnikih spred kirurškim posegom. Prav tako v '''Chirurgiji Magna''' prvič razlikuje med dvema vrstama kuge: bubonsko in pljučno kugo. To delo se še danes obravnava kot osnovni temelj kirurške medicine, ki služi kot pomoč zdravnikom s celega sveta.

# '''''Inventorium sive cellectorium artis chirurgicalis medicinae'''''- gre za zbirko grških, islamskih in arabskih avtorjev, mojstrov iz Salerna in kirurgov iz Bologne. Izdana je bila leta 1340.

# '''''De Ruptura'''''- razlaga o različnih tipih hernije[[kila|kile]].

1. '''Chauliac, Guy De'''. 2015. [internet]. [citirano 17. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.encyclopedia.com/people/medicine/medicine-biographies/guy-de-chauliac.

2. '''ChirurgiaGui de Magna'CHAULIAC''. 2014. [internet]. 2016. [citirano 2123. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: httpshttp://fr.wikipediamedarus.org/wikiMedecins/Chirurgia_MagnaMedecinsTextes/chauliac. html

3. '''GuiGuy de CHAULIAC'Chauliac Biography''. 20142017. [internet]. [citirano 2327. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://medaruswww.faqs.org/Medecinshealth/MedecinsTextesbios/chauliac53/Guy-de-Chauliac.html.

4. '''Guy deDe Chauliac Biography'''. 2016. [internet]. 2017. [citirano 26. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://frwww.wikipediathefamouspeople.orgcom/wikiprofiles/Guy_de_Chauliacguy-de-chauliac-447. php

5Watters, D. '''Guy deDe Chauliac: Biographypre-eminent surgeon of the Middle Ages'''. 2017. [internet]. 2013. [citirano 2723. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.faqsacademia.orgedu/health33894447/bios/53/GuyGuy_de_Chauliac_pre-de-Chauliac.html. eminent_surgeon_of_the_Middle_Ages

6. ''MEDICINA D'GuyOCCITÀNIA: DeEl Chauliacmetge Biography'occità antic més conegut: Gui de Chauliac''. 20162009. [internet]. [citirano 26. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://www.thefamouspeopleresearchgate.comnet/profilespublication/guy-de-chauliac-447.php. 254478522_MEDICINA_D%27OCCITANIA_El_metge_occita_antic_mes_conegut_Gui_de_Chauliac