Tod: Razlika med redakcijama

'''Tod''' ([[Arabščina|arabsko]] ,طود,‎ aṭ-Ṭūd, [[Egipčanščina|egipčansko]] Djerty ali Ḏrty, [[Grščina|starogrško]] Toufion, [[Latinščina|latinsko]] Tufium, [[Koptščina|koptsko]] Thouôt ali Tuot) je bil del [[Stari Egipt|staroegipčanskega]] mesta<ref name=ref1> Simon Hayter: [http://www.ancient-egypt.co.uk/Tod/index.htm ''Tod the site of ancient Djerty (Graeco-Roman Tuphium)''], Ancient Egypt Web Site. Pridobljeno 15. decembra 2011.</ref> in tempelj egipčanskega boga [[Montu]]ja.<ref name=ref2>Dieter Arnold (2003): [https://books.google.si/books?id=XIns9M_9DcgC&pg=PA86&redir_esc=y ''The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture''], I.B.Tauris, str. 86, ISBN 978-1-86064-465-8. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> Tod stoji na vzhodnem bregu [[Nil]]a, približno 20 km jugozahodno od [[Luksor]]ja, [[Egipt]].<ref name=ref1/>

V Todu so ob Montuju častili tudi lokalno boginjo in Montujevo ženo Iunit.<ref>Manfred Lurker (20. avgust 2004): ''The Routledge dictionary of gods and goddesses, devils and demons'', Psychology Press, str. 95. ISBN 978-0-415-34018-2. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> Po Flindersu Petrieju je bil lokalni zavetnik bog Hemen.<ref> William Matthew Flinders Petrie (1939): ''The making of Egypt'', Sheldon Press, str. 68. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> V okolici Toda kot delu [[Tebaida|Tebaide]] so častili tudi egipčanskega krokodiljega boga Sebaka ([[Sobek]]).<ref>Cornelis Petrus Tiele (1882): ''History of the Egyptian religion'', London: Trübner and Co., str. 135. Pridobljeno 16. decembra 2011.</ref><ref>E.A. Wallis Budge (1904): ''The gods of the Egyptians, or studies in Egyptian mythology'', 2, Chicago: The Open Court Publishing Company. str. 357, ISBN 0-7661-2988-8. Pridobljeno 16. decembra 2011.</ref>

: ''7. marca smo obiskali ruševine starodavnega Tufiuma, zdaj Taouda, na desnem bregu reke (Nil), vendar v bližini arabske verige in zelo blizu Hermontisa na drugem bregu. Tukaj sta dva ali trije majhni sobi templja, naseljeni s felahi ali njihovo živino. V največjem prostoru je še vedno nekaj [[Relief|nizkih reliefov]] iz katerih je razvidno, da so častili triado boga [[Montu|Manduja]], boginje [[Rattaui |Rito]] in njunega sina [[Hor|Harfreja]], enako kot v Hermontisu, prestolnici noma, v katerega je Tufium spadal.''<br>

Štiri bakrene skrinje z zakladom in imenom faraona [[Amenemhet II.|Amenemheta II.]]<ref> P.R.S. Moorey: ''Ancient mesopotamian materials and industries: the archaeological evidence'', Eisenbrauns 1999, ISBN 1-57506-042-6. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> je odkril F. Bisson de la Roque.<ref name=ref1/><ref>Pierrat-Bonnefois Geneviève: [https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/three-cups-tod-treasure ''Louvre Museum website'']. Musée du Louvre, Multimedia Division, Cultural Production, Department 75058, Pariz, Cedex 01, Francija. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> Nekateri viri predpostavljajo, da je zaklad azijskega porekla in da je bilo nekaj predmetov izdelanih v [[Iran]]u.<ref name=ref11> P.R.S. Moorey: [https://books.google.si/books?id=P_Ixuott4doC&pg=PA90&lpg=PA90&dq=Tod+Treasure&source=bl&ots=bwAuIhD0RE&sig=DIBjnT2q858NvX_cfXGtWMb2to4&hl=en&ei=iHXnTpOrGsP44QS_84jaCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=Tod%20Treasure&f=false ''Ancient mesopotamian materials and industries: the archaeological evidence''], Eisenbrauns 1999, ISBN 1-57506-042-6. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> V zakladu je tudi nekaj zlatih premetov, po poreklu iz [[Anatolija|Anatolije]]. Po metalurški analizi srebrnih predmetov so tudi zanje prišli do enake ugotovitve.<ref>Paul T. Nicholson, Ian Shaw: ''Ancient Egyptian materials and technology'', Cambridge University Press 2000, ISBN 0-521-45257-0. Pridobljeno 19. decembra 2011.</ref><ref>K.R.Maxwell-Hyslop: ''A Note on the Anatolian Connections of the Tôd Treasure'', Anatolian Studies '''45''' (1995): 243-250. Pridobljeno 13. decembra 2011-12-13.</ref>

Zgleda, da so predmeti v zakladu izvirali iz različnih delov sveta, kar kaže na stike Egipčanov sz drugimi starimi civilizacijami.