Tod: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 39:
}}
 
'''Tod''' ([[Arabščina|arabsko]] ,طود,‎ aṭ-Ṭūd, [[Egipčanščina|egipčansko]] Djerty ali Ḏrty, [[Grščina|starogrško]] Toufion, [[Latinščina|latinsko]] Tufium, [[Koptščina|koptsko]] Thouôt ali Tuot) je bil del [[Stari Egipt|staroegipčanskega]] mesta<ref name=ref1> Simon Hayter: [http://www.ancient-egypt.co.uk/Tod/index.htm ''Tod the site of ancient Djerty (Graeco-Roman Tuphium)''], Ancient Egypt Web Site. Pridobljeno 15. decembra 2011.</ref> in tempelj egipčanskega boga [[Montu]]ja.<ref name=ref2>Dieter Arnold (2003): [https://books.google.si/books?id=XIns9M_9DcgC&pg=PA86&redir_esc=y ''The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture''], I.B.Tauris, str. 86, ISBN 978-1-86064-465-8. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> Tod stoji na vzhodnem bregu [[Nil]]a, približno 20 km jugozahodno od [[Luksor]]ja, [[Egipt]].<ref name=ref1/>
 
==Zgodovina==
Vrstica 45:
 
===Kultura===
V Todu so ob Montuju častili tudi lokalno boginjo in Montujevo ženo Iunit.<ref>Manfred Lurker (20. avgust 2004): ''The Routledge dictionary of gods and goddesses, devils and demons'', Psychology Press, str. 95. ISBN 978-0-415-34018-2. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> Po Flindersu Petrieju je bil lokalni zavetnik bog Hemen.<ref> William Matthew Flinders Petrie (1939): ''The making of Egypt'', Sheldon Press, str. 68. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref> V okolici Toda kot delu [[Tebaida|Tebaide]] so častili tudi egipčanskega krokodiljega boga Sebaka ([[Sobek]]).<ref>Cornelis Petrus Tiele (1882): ''History of the Egyptian religion'', London: Trübner and Co., str. 135. Pridobljeno 16. decembra 2011.</ref><ref>E.A. Wallis Budge (1904): ''The gods of the Egyptians, or studies in Egyptian mythology'', 2, Chicago: The Open Court Publishing Company. str. 357, ISBN 0-7661-2988-8. Pridobljeno 16. decembra 2011.</ref>
 
==Ostanki==
: ''7. marca smo obiskali ruševine starodavnega Tufiuma, zdaj Taouda, na desnem bregu reke (Nil), vendar v bližini arabske verige in zelo blizu Hermontisa na drugem bregu. Tukaj sta dva ali trije majhni sobi templja, naseljeni s felahi ali njihovo živino. V največjem prostoru je še vedno nekaj [[Relief|nizkih reliefov]] iz katerih je razvidno, da so častili triado boga [[Montu|Manduja]], boginje [[Rattaui |Rito]] in njunega sina [[Hor|Harfreja]], enako kot v Hermontisu, prestolnici noma, v katerega je Tufium spadal.''<br>
 
:— [[Jean-François Champollion]]<ref>H. Colburn (1829): [https://books.google.si/books?id=pYxHAAAAYAAJ&pg=PA634&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The London literary gazette and journal of belles lettres, arts, sciences, etc.''], str. 634. Pridobljeno 17. decembra 2011.</ref>
Vrstica 57:
Leta 1936 so med izkopavanji v porušenem templju našli veliko kovinskih predmetov in predmetov iz ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]''. Večina kovinskih predmetov je bilo srebrnih. Večina strokovnjakov je menila, da so predmeti neznanega neegipčanskega izvora iz neznanega časovnega obdobja. Njihov slog je bil podoben slogu predmetov iz obdobja okoli 1900-1700 pr. n. št., izkopanih v [[Knosos]]u na [[Kreta|Kreti]].<ref>P-B. Geneviève, Muzej Louvre.</ref> Predmeti iz Knososa so bili izdelani iz [[Glina|gline]] in so morda imitirali kovino.
 
Štiri bakrene skrinje z zakladom in imenom faraona [[Amenemhet II.|Amenemheta II.]]<ref> P.R.S. Moorey: ''Ancient mesopotamian materials and industries: the archaeological evidence'', Eisenbrauns 1999, ISBN 1-57506-042-6. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> je odkril F. Bisson de la Roque.<ref name=ref1/><ref>Pierrat-Bonnefois Geneviève: [https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/three-cups-tod-treasure ''Louvre Museum website'']. Musée du Louvre, Multimedia Division, Cultural Production, Department 75058, Pariz, Cedex 01, Francija. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> Nekateri viri predpostavljajo, da je zaklad azijskega porekla in da je bilo nekaj predmetov izdelanih v [[Iran]]u.<ref name=ref11> P.R.S. Moorey: [https://books.google.si/books?id=P_Ixuott4doC&pg=PA90&lpg=PA90&dq=Tod+Treasure&source=bl&ots=bwAuIhD0RE&sig=DIBjnT2q858NvX_cfXGtWMb2to4&hl=en&ei=iHXnTpOrGsP44QS_84jaCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=Tod%20Treasure&f=false ''Ancient mesopotamian materials and industries: the archaeological evidence''], Eisenbrauns 1999, ISBN 1-57506-042-6. Pridobljeno 13. decembra 2011.</ref> V zakladu je tudi nekaj zlatih premetov, po poreklu iz [[Anatolija|Anatolije]]. Po metalurški analizi srebrnih predmetov so tudi zanje prišli do enake ugotovitve.<ref>Paul T. Nicholson, Ian Shaw: ''Ancient Egyptian materials and technology'', Cambridge University Press 2000, ISBN 0-521-45257-0. Pridobljeno 19. decembra 2011.</ref><ref>K.R.Maxwell-Hyslop: ''A Note on the Anatolian Connections of the Tôd Treasure'', Anatolian Studies '''45''' (1995): 243-250. Pridobljeno 13. decembra 2011-12-13.</ref>
 
Zgleda, da so predmeti v zakladu izvirali iz različnih delov sveta, kar kaže na stike Egipčanov sz drugimi starimi civilizacijami.
 
Zlati predmeti v zakladu tehtajo 6,98 kg, srebrni pa 8,87 kg.<ref>[http://www.ancient-egypt.co.uk/tod/pages/el-Tod,%20treasure.htm ''Ancient Egypt and Archaeology Web Site - The Tod Treasure''], www.ancient-egypt.co.uk. Pridobljeno 26, februarja 2018.</ref> Zaklad sta si razdelila muzej [[Louvre]]<ref>