Slovani: Razlika med redakcijama

dodan 701 zlog ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
m (sklici)
m
Slavska kombinacija konsonantov ''sl'' je postala v grški ortografiji verjetno ''stl, sthl'' ali ''skl''. Ta teorija je bila sprejeta pred časom [[Josef Pavol Šafárik|Šafarika]], podprli so jo izobraženci [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosov]], [[:en:August_Ludwig_von_Schlözer|Schlözer]], [[:en:Dmitry_Tatishchev|Tatistcheff]] ter [[:en:Johann_Erich_Thunmann|J. Thunmann]], ki je leta 1774 izdal dizertacijo na to temo [http://www.albanianhistory.net/1774_Thunmann/index.html](prvi 1679 [http://obc.opole.pl/Content/8214/0038st-2.pdf Hartknoch]).
 
Razen Ptolemaja Slavov ni omenil nihče do šestega stoletja. Naslednjič so omenjeni v delih [[:en:Caesarius_of_Nazianzus|Nazianzuma]], ki so se pojavila na začetku šestega stoletja ([[:en:Jordanes|Jordanis]], [[:en:Procopius|Procopius]]).<ref name=":1">Curta 2001: 38. Dzino 2010: 95.</ref>
 
Zgodovinarji nam tako predstavijo ''Slovene'' (sing. ''Slovenin'') katerih država je ''Slovensko'', katerih jezik je ''slovensk jazyk'' in katerih prebivalci so ''slovensk narod.'' Grki so jih poimenovali ''Soubenoi'', vendar so pisci iz šestega stoletja uporabili sledeče izraze: ''Sklabenoi, Sklauenoi, Sklabinoi, Sklauinoi''. Romani so uporabili izraze: ''Sclaueni, Sclauini, Sclauenia, Sclauinia.'' Kasnejši avtorji uporabljajo izraze ''Sthlabenoi, Sthlabinoi'', medtem ko so Rimljani pisali'': Sthlaueni, Sthlauini.'' V ''Življenju Sv. Klementina'' se pojavi izraz ''Sthlabenoi.'' Kasnejši pisci uporabljajo izraze kot so ''Esklabinoi, Asklabinoi, Sklabinioi, Sklauenioi'', s pridevniki, kot so ''sclaviniscus, sclavaniscus, sclavinicus, sclauanicus.'' V istem času se pojavijo tudi krajšave, kot so ''sklaboi, sthlaboi, sclavi, schlavi, sclavania,'' kasneje tudi ''slavi''. Poleg tega se izraz pojavi tudi v razdrobljenih oblikah: ''Sclauani, Sclauones (Sklabonoi, Esthlabesianoi, Ehlabogeneis)''. Armenski Moises Kornski je poznal izraz ''Sklavajin'', kronik Mihael Sirijski je uporabil izraz ''Sglau'' ali ''Sglou'', Arabci so posvojili izraz ''Sclav'', vendar je zaradi za njih težke izgovorjave le-ta postal ''Saklab, Sakalib'', kasneje tudi ''Slavije, Slavijun.'' Anonimni perzijski geograf desetega stoletja je uporabil izraz ''Seljabe.''<ref name=":0" />
 
==== Izvor imena ====
Glede izvora imena je bilo predlaganih veliko teorij, ki so bile večinoma odvisne od tega, ali so za raziskovalno osnovo vzeli krajšo ali daljšo obliko imena ter ali so v prvem zlogu vzeli samoglasnik o ali a. Od trinajstega stoletja do Safarika je bila za izvirno vedno tretirana krajša oblika ''Slav'', katere pomen izhaja iz besede ''Slava'' (slava, slavnost, ponos), in ki botruje izrazu ''gloriosi'' (''ainetoi''), vendar se je že v štirinajstem stoletju in kasneje besedo ''Slav'' pisalo v obliki ''Slovenin'', s prvim zlogom o. Ta oblika je začela odražati pomen besede ''Slovo'' (beseda, govor) za opis Slavov, ki tako postanejo "govoreči", ''verbosi, veraces, homoglottoi.''<ref name=":0" />
 
Obstaja več razlogov, da so slovanski filologi izpeljali besedo Slav iz ''slovo'' ([[beseda]]). Konec ''en'' ali ''an'' oblike ''Slovenin'' kaže na izvor iz topografske designacije. Dobrowsky je to interpretiral tako, da je skušal izumiti topografsko ime Slovi, ki bi tako izviralo iz besede ''slovo.'' Tudi Safarik ji je dal tudi geografsko interpretacijo. Vseeno pa ni sprejel povsem izmišljene lokaliteto ''Slovy'', ampak je povezal besedo ''Slovenin'' z [[litovščina|litvansko]] ''Salaba'' ter letijsko ''Sala'', od koder izvira [[poljščina|poljska]] ''zulawa'', ki pomeni otok, suho točko v močvirnatem območju. Po tej interpretaciji bi lahko beseda slav pomenila prebivalce otoka ali pa močvirnatega sveta. Nemški šolar Grimm je enačil identiteto Slavov z Suevi in je izvor besede povezal z ''sloba, svoba'' (svoboda). Možna razlaga je tudi, da beseda ''Slavi'' izvira iz "besede", to je podprto z dejstvom, da je Slavsko ime za Nemce ''Nemci'' ("nemi ljudje").<ref name="teutonic">{{cite book|last=Grimm|first=Jacob|date=2012|title=Teutonic Mythology|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=1108047041}}</ref>
 
==== Vpliv suženjstva ====
Med dolgim obdobjem vojne med Nemci in Slovani, ki je trajala do desetega stoletja, so južni in jugovzhodni Slovani Nemce opremili z velikim številom [[suženjstvo|sužnjev]]. Beneška in ostala italjanska mesta na obali so vzela in preprodala nešteto slovanskih ujetnikov z druge strani jadranskega morja. Slovani so tako velikokrat prisostvovali ugrabitvam svojih bratov v suženjstvo. Še posebej razvpiti zaradi svoje trgovine s sužnji so bili Naretanci, piratsko slovansko pleme, ki je živelo na območju današnje južne Dalmacije. Ruski princi so izvažali velike količine sužnjev iz njihove države. Rezultat tega je bil, da se je dalo sužnjem vzhodne Evrope ime ''slave'' (angl. suženj).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/slave|title=slave {{!}} Origin and meaning of slave by Online Etymology Dictionary|accessdate=2018-07-08|website=www.etymonline.com|language=en}}</ref>
 
==== Vprašanje točnega pomena ====
Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali se izraz Slovani nanaša na vsa slovanska plemena ali le na nekatera izmed njih. Referenca, ki jo je uporabil Ptolemaj, kaže, da je beseda pomenila eno samo pleme. Ptolemaj je tako oklical Slovane kot celoto z besedo ''Venedai'' in je rekel, da so "najmogočnejše ljudstvo" (''megiston ethnos'')''.''<ref name=":1" /> Bizantinci iz šestega stoletja so razmišljali le o južnih Slavih in zato tudi o Rusih, ki so živeli na mejah vzhodnega cesarstva. Pri njih je izraz Slav pomenil le južne Slave; tako so Rusom rekli ''Antae'' in na ta način razlikovali med tema dvema plemenoma. Na enem mestu (Get. 34,35) Jordanis razdeli vse Slave na tri velike skupine: ''Veneti, Slavi,'' ter ''Antae,'' kar ustreza današnji razdelitvi zahodnih, južnih ter vzhodnih slovanov, v neki drugi pasaži pa označi vzhodne Slave kot ''Veneti'' (verjetno je našel izraz ''Veneti'' pri starih piscih in se je osebno nagibal bolj k imenom ''Slavi'' ter ''Antae'', kar je najbrž vzrok za prej omenjeno trojiško razdelitev).<ref name=":0" />
 
V vsakem primeru zgodovinarske avtoritete sedmega stoletja rečejo tako južnim kot zahodnim slovanom, ki so pripadali Samotovemu kraljestvu, enostavno ''Slavi''.
 
== Vendi ==
Veliko starejša designacija od Slavov je po zgodovinskih avtoritetah tega področja ime Venedi (tudi Vindi, Vendi, Veneti, Vindišarji, pogosto z W). Prva prepričljiva referenca sedanjih Slovanov datira v prvo in drugo stoletje našega štetja. Med avtorji sta rimska pisca Plinij in Takitus ter Ptolemaj. Plinij je 79 n.št. rekel da je med ljudmi, ki živijo na drugi strani Visle, poleg Sarmatiancev in ostalih, tudi pleme Venedi. Takitus (G. 46) pravi podobno. Venede sicer opisuje malo podrobneje, vendar se ne more odločiti, ali bi jih pripisal med Nemce ali Sarmatijce; vseeno se mu zdijo nekako bolj nemški. Ptolemaj l. 178 n.št. v svoji Geographiki (III, 57) okliče Venede za največje ljudstvo, kar jih živi na t.i. vendski obali. Reče pa tudi, da živijo na Visli; govori tudi o vendskih gorah (III, 5,6).<ref name=":1" />
 
V kasnejših stoletjih so Vendi le malokrat omenjeni. Migracije tistega časa so v ospredje prinesla druga ljudstva, dokler se niso zopet pojavili pod imenom Slavi. Ime Vendi pa vseeno ni bilo povsem pozabljeno. Nemški kroniki so uporabljali obe imeni brez razlikovanja, zadnje skoraj večkrat. Tudi zdaj Nemci rečejo lužiškim Srbom Wendi, medtem ko smo Slovenci velikokrat oklicani za Vindišarje (Winde) in naš jezik za vindiški (Windisch).<ref>{{Navedi revijo|url=https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Windisch_(Slowenisch)&oldid=175036973|title=Windisch (Slowenisch)|date=2018-03-15|journal=Wikipedia|language=de}}</ref>
 
Tisti, ki se držijo teorije, da je izvorni dom Slovanov ob Donavi, so poskušali zavračati mnenja, da se te reference nanašajo na prednike sedanjih Slovanov, vendar so njihovi argumenti neutemeljeni, oziroma ne dajejo dovolj dokazov za objektiven zaključek. Poleg teh omemb so bili omenjeni tudi drugod, vendar ne jasno. Vendi so bili tako v obliki starih plemenskih konfederacij povezani z ''Budinoi'', ki jih je omenil Herodotus in tudi otokom ''Banoma'', ki ga je omenil Plinij (IV, 94), nadalje z ''venetae'', domačini sedanjih Benetk, kot tudi homerskimi ''Venetoi'', cezarjevimi ''Veneti'' v Galiciji in Angliji... Obstaja teorija, da so bili jadranski ''Veneti'' Ilirsko pleme, sorodno današnjim Albancem, vendar za to ni dokazov.
86

urejanj