Reforme Taika: Razlika med redakcijama

'''Reforme Tajka''' (大化の改新 ''Tajka no Kajšin'') je skupno ime za niz doktrin, ki jih je leta 645 vpeljal [[cesar Kotoku]] (孝徳天皇 ''Kotoku-tenno'') leta 645. Napisane so bile kmalu po smrti [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] in porazu [[Klan Soga|klana Soga]] (蘇我氏 ''Soga no udži''), kar je združilo [[Japonska|Japonsko]]. Reforme so tudi v umetnosti označevale konec [[Obdobje Asuka|obdobja Asuka]] in začetek [[Obdobje Hakuho|obdobja Hakuho]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Gardner's art through the ages|last=Fred S. Kleiner, Christin J. Mamiya|publisher=Thomson/Wadsworth|year=2005|isbn=0-534-64095-8|location=Belmont, CA|pages=222}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Lonely Planet Japan|last=Rowthorne|first=Chris|publisher=[[Lonely Planet Publications]]|year=2003|isbn=1-74059-162-3|location=Hawthorn|pages=34}}</ref> Prestolonaslednik Naka no Oe (ki je kasneje vladal kot [[cesar Tendži]]), Nakatomi no Kamatari in cesar Kotoku so se skupaj lotili reformiranja. Cesar Kotoku je kasneje sprejel ime "Tajka" (大化) ali "velike sprememba/reforma".

Reforme so se začele z zemljiško reformo, ki je temeljila na [[Konfucijanstvo|konfucianskihkonfucijanskih]] idejah in filozofiji s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], vendar je bil pravi cilj reform, da bi dosegli večjo centralizacijo in povečati moč cesarskega dvora, ki je prav tako temeljil na vladni strukturi s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Odposlanci in študenti so bili napoteni na Kitajsko, da se naučijo na videz vsega, od kitajskega sistema pisanja, [[Kitajska književnost|književnosti]], [[Religija|religije]], [[Arhitektura|arhitekture]], ter celo prehranskih navad iz tistega časa. Vplivi reform se še danes poznajo v [[Japonska kultura|japonskem kulturnem življenju]].

Po koncu vladavine regenta, princa Šotokuja Tenčija, se je klan Soga, iz katerega izhajajo njegovi predniki, polastil hegemonije nad cesarskim dvorom. Klan je nasprotoval Šotokujevem sinu Jamaširu Oetu in ga dal leta 643 ubiti. Pod vladavino [[Cesarica Kogjoku|cesarice Kogjoku]] je bil vodja klana [[Soga no Iruka]] tako rekoč vsemogočni vladar na dvoru. Proti tej diktaturi klana so nastopili cesarjev brat Karu, cesarjev sin Naka no Oe, princev prijatelj Nakatomi no Kamatari in cesarjev zet Soga no Išikavamaro (Irukov bratranec). Skupaj so končali Irukov režim z državnim udarom leta 645 (''[[Incident išši]]''). Ko je Kogjoku predala oblast, je Karu postal cesar Kotoku. Novi cesar je skupaj s princem Naka no Oetom izdal serijo reformnih ukrepov, ki so bili v letu 646 zbrani v odredbe reform Tajka. V tem času sta dva šolnika, Takamuko no Kuromaro in svečenik Min (oba sta spremljala Ono no Imoka na misiji h kitaajski dinastiji Sui, kjer so ostali preko desetletja), prejela naziv ''Kuni no Hakase'' (国博士; narodni doktorat). Verjetno sta imela veliko vlogo pri sestavljanju odredb, ki so ustanovili japonski cesarski sistem in vlado. Vladar več ni bil vodja klana, ampak cesar (''tenno''), ki drži absolutno avtoriteto.

Iz današnjega gledišča so reforme Tajka koherenten sistem, s katerim so harmonizirali mnoge inherentno disonantne faktorje, a so se vpeljevalavpeljevale v več korakih v razponu večih let.<ref>Asakawa, K. (1963). ''The Early Institutional Life of Japan: A Study in Reform of 645'', p. 267.</ref>

* ''[[Šoen]] -'' oblika japonskega fevda, ki se je razvila po reformah Tajka