Vidovdanska ustava: Razlika med redakcijama

Ker je bila ustava sprejeta na [[Vidov dan]], so jo v političnem življenju poimenovali vidovdanska ustava. Že dan po sprejetju ustave je na prvi seji skupščine na novo ustavo prisegel najprej [[regent]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]], za njim pa še poslanci.

 

[[Slika:Ustav21.gif||thumb|Prva stran ustave]]

Vidovdanska ustava je kot obliko vladavine uzakonila ustavno, parlamentarno in dedno [[monarhija|monarhijo]]. Vzpostavljala je [[Parlamentarni sistem|parlamentarizem]] in zagotavljala temeljne [[Državljanske pravice|državljanske svoboščine]] – tj. pravno enakost državljanov, osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo vere in veroizpovedi, svobodo tiska idr. V gospodarskem smislu je zagotavljala nedotakljivost zasebne lastnine in prosto razpolaganje z njo, svobodno gospodarsko delovanje, svobodo dela in svobodno sklepanje lastninsko pravnih odnosov idr. Vendar so obstajale omejitve vseh teh svoboščin. Pravno enakost je omejevala [[volilna pravica]], ki je bila še vedno samo v domeni moških. [[verska svoboda|Svobodo vere]] je omejevala določba, ki priznava svobodo samo zakonsko priznanim veram. Osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo tiska, zbiranja in združenja so prav tako omejevale ustavno predvidene zakonske izjeme.

Temeljna značilnost vidovdanske ustave sta državni [[centralizem]] in narodni [[unitarizem]]. Trdili so, da so [[Slovenci]], [[Hrvati]] in [[Srbi]] (ostalih narodnosti ustava sploh ni omenjala) samo tri različna »plemena« enega naroda. Glavni cilj unitaristične politike je bil izenačiti vsa tri »plemena«. Zato je bil uradni jezik kraljevine srbsko-hrvaško-slovenski, državljane pa so bili po ustavi srbsko-hrvaško-slovenske narodnosti. Unitarizem pa so uzakonjale tudi druge ustavne določbe. Vzporedno z unitarizmom je vidovdanska ustava uzakonila tudi centralizem. Takoj po sprejetju ustave je začela osrednja vlada v Beogradu razpuščati do tedaj še do neke mere avtonomne pokrajinske vlade v Kraljevini SHS. Tako je bila v skladu s 134. členom ustave »[[12. julij]]a [[1921]] razpuščena Deželna vlada za Slovenijo, namesto nje pa je bila [[2. avgust]]a oblikovana [[Pokrajinska uprava za Slovenijo]]«. Na čelu Pokrajinske uprave za Slovenijo je bil pokrajinski namestnik, ki ga je imenoval kralj. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je to [[11. julij]]a postal [[Ivan Hribar]] in v tej funkciji ostal do leta [[1923]].

 

 

== Viri ==