Obtočila: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodan preveden začetni del podrazdelka Zgodovina. |
Dodani novi prevedeni odstavki in slika. |
||
Vrstica 109:
== Zgodovina ==
[[File:Charta ex qva figvram parare convenit, illi qvae nervorvm seriem exprimit appendendam, 1543..JPG|thumb|right|Anatomski prikaz človeških žil, srca, pljuč, jeter in ledvic. Drugi organi so oštevilčeni in razporejeni okoli njih.]]
Najstarejši znani zapis o obtočilih najdemo v [[Papirus Ebers|Ebersovem papirusu]] iz 16. stoletja pred našim štetjem, staro egipčanskem medicinskem papirusu, ki vsebuje več kot 700 receptov in zdravil, fizikalnih in duhovnih. V njem je navedeno, da obstaja povezava srca in žil. Egipčani so menili, da pride zrak skozi usta v pljuča in srce, od srca pa skozi arterije do vseh delov telesa. Čeprav je ta koncept cirkulacijskega sistema le delno pravilen, predstavlja enega prvih znanstvenih del o obtočilih.
Vrstica 114 ⟶ 115:
Grški zdravnik [[Herophilus]] je razlikoval vene od arterij, vendar je mislil, da je impulz lastnost samih arterij. Grški anatom [[Erasistratus]] je opazil, da prerezane arterije pri živem človeku zakrvavijo. To je pripisal fenomenu, da se zrak, ki se izliva iz arterije, nadomesti s krvjo, ki jo do njih prinesejo zelo majhne žile, ki povezujejo arterije in vine. Tako je pravilno predvidel obstoj kapilar, vendar se je zmotil v smeri pretoka krvi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.scienceclarified.com/Al-As/Anatomy.html|title=History of anatomy|date=|accessdate=11. 6. 2018|website=Science Clarified|publisher=|last=|first=}}</ref>
V drugem stoletju našega štetja je grški zdravnik v [[Rimski imperij|rimskem imperiju]] [[Galen]] že vedel, da krvne žile po telesu prenašajo kri. Razlikoval je temno rdečo vensko in svetlejšo arterijsko kri, ki sta imeli po njegovem mnenju tudi različne funkcije. Energijo za rast bi naj organizmu dovajala venska kri, ki bi naj nastajala v jetrih, medtem ko naj bi arterijska kri telesu dovajala zrak in nastajala v srcu. Po njegovi teoriji je kri tako tekla iz obeh organov v vse dele telesa, vendar pa se porabljena tja naj ne bi vračala. Srce naj ne bi bilo črpalka, saj naj bi do njegovega iztisa krvi prihajalo zaradi pulzacij arterij.
Galen je verjel, da arterijska kri v srcu nastane iz venske krvi, ki priteče vanj, nato pa steče iz levega prekata v desnega skozi majhne pore v medprekatnem septumu. Zrak naj bi prišel iz pljuč preko pljučne arterije v levo stran srca. Ob nastajanju arterijske krvi naj bi nastajali hlapi, ki bi se naj izločili preko pljučnih arterij v pljuča in nato ven iz telesa.
Leta 1025 je perzijski zdravnik [[Avicenna]] v ''Kanonu medicine'' sprejel napačno grško teorijo o obstoju lukenj v medprekatnem septumu, preko katerih naj bi kri prehajala med prekatoma. Kljub temu pa je pravilno razmišljal o obstoju srčnega ciklusa in funkciji zaklopk ter imel vizijo o krvnem obtoku v svoji ''Razpravi o utripu''. Prav tako je popravil Galenovo napačno teorijo o utripu, saj je zapisal, da »... je pulz sestavljen iz dveh utripov in dveh premorov. Najprej pride do razširitve, sledi premor. Nato pride do krčenja in zatem spet do premora. Utrip predstavlja gibanje v srcu in arterijah, ki je sestavljeno iz razširitve in krčenja.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.internationaljournalofcardiology.com/article/S0167-5273(09)00236-8/fulltext|title=Vasovagal syncope in the Canon of Avicenna: The first mention of carotid artery hypersensitivity|date=29. 5. 2009|accessdate=7. 7. 2018|website=International Journal of Cardiology|publisher=|last=Shoja|first=Mohammadali M.|last2=Tubss|first2=R. Shane|last3=Loukas|first3=Marios}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20140109102450/http://www.arjournals.info/jourarticle.php?art_id=20237|title=THE GRECO - ISLAMIC PULSE|date=|accessdate=7. 7. 2018|website=Arab Repository|publisher=|last=Hajar|first=Rachel}}</ref>
== Viri ==
| |||