Slovani: Razlika med redakcijama

dodanih 387 zlogov ,  pred 2 letoma
m
sklici
m (Janezdrilc je prestavil stran Slovami na Slovani prek preusmeritve: vrni)
m (sklici)
 
== Ime ==
Izraz Slavi se je v zgodovini pojavil relativno pozno, vendar je predhodnik vseh ostalih izrazov. Splošno mnenje je, da je nastal v šestem stoletju našega štetja. Že pred tem je sicer Aleksandrijec [[Ptolemaj]] (cca 100-178) v svojem delu "[[:en:Geography_(Ptolemy)#Primary_sources|Geographike hyphegesis]]" omenil [[pleme]] ''Stavanoi'', ki naj bi živelo v evropski Sarmatiji med litvanskimi plemeni Galindae in Sudeni ter plemenom Alani. Omeni tudi drugo pleme, ''Suobenoi'', katere pripiše azijski [[Sarmati|Sarmatiji na drugi strani Alanov]]. Po Safariku[[Josef Pavol Šafárik|Šafariku]] ti dve povedi opisujeta isto ljudstvo. [[Ptolemaj]] je svoje informacije dobil iz dveh virov, vendar je bila ortografija kopij, ki jih je imel, slaba in zaradi tega je najbrž verjel, da obstajata dve plemeni, katerim je bilo potrebno pripisati lastne lokalitete.
 
Slavska kombinacija konsonantov ''sl'' je postala v grški ortografiji verjetno ''stl, sthl'' ali ''skl''. Ta teorija je bila sprejeta pred časom Safarika[[Josef Pavol Šafárik|Šafarika]], podprli so jo izobraženci [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosov]], [[:en:August_Ludwig_von_Schlözer|Schlözer]], [[:en:Dmitry_Tatishchev|Tatistcheff]] ter [[:en:Johann_Erich_Thunmann|J. Thunmann]], ki je leta 1774 izdal dizertacijo na to temo [http://www.albanianhistory.net/1774_Thunmann/index.html](prvi 1679 [http://obc.opole.pl/Content/8214/0038st-2.pdf Hartknoch]).
 
Razen Ptolemaja Slavov ni omenil nihče do šestega stoletja. Naslednjič so omenjeni v delih [[:en:Caesarius_of_Nazianzus|Nazianzuma]], ki so se pojavila na začetku šestega stoletja ([[:en:Jordanes|Jordanis]], [[:en:Procopius|Procopius]]).
 
Zgodovinarji nam tako predstavijo ''Slovene'' (sing. ''Slovenin'') katerih država je ''Slovensko'', katerih jezik je ''slovensk jazyk'' in katerih prebivalci so ''slovensk narod.'' Grki so jih poimenovali ''Soubenoi'', vendar so pisci iz šestega stoletja uporabili sledeče izraze: ''Sklabenoi, Sklauenoi, Sklabinoi, Sklauinoi''. Romani so uporabili izraze: ''Sclaueni, Sclauini, Sclauenia, Sclauinia.'' Kasnejši avtorji uporabljajo izraze ''Sthlabenoi, Sthlabinoi'', medtem ko so Rimljani pisali'': Sthlaueni, Sthlauini.'' V ''Življenju Sv. Klementina'' se pojavi izraz ''Sthlabenoi.'' Kasnejši pisci uporabljajo izraze kot so ''Esklabinoi, Asklabinoi, Sklabinioi, Sklauenioi'', s pridevniki, kot so ''sclaviniscus, sclavaniscus, sclavinicus, sclauanicus.'' V istem času se pojavijo tudi krajšave, kot so ''sklaboi, sthlaboi, sclavi, schlavi, sclavania,'' kasneje tudi ''slavi''. Poleg tega se izraz pojavi tudi v razdrobljenih oblikah: ''Sclauani, Sclauones (Sklabonoi, Esthlabesianoi, Ehlabogeneis)''. Armenski Moises Kornski je poznal izraz ''Sklavajin'', kronik Mihael Sirijski je uporabil izraz ''Sglau'' ali ''Sglou'', Arabci so posvojili izraz ''Sclav'', vendar je zaradi za njih težke izgovorjave le-ta postal ''Saklab, Sakalib'', kasneje tudi ''Slavije, Slavijun.'' Anonimni perzijski geograf desetega stoletja je uporabil izraz ''Seljabe.''
86

urejanj