Diogen Laertski: Razlika med redakcijama

Njegovo (edino) poznano delo '''''Življenja in misli znamenitih filozofov''''' je napisano v grščini in naj bi zagotavljalo vpogled v življenja in mnenja grških filozofov. Obstaja več različnih rokopisov (pariški rokopis, neapeljski rokopis, firenški rokopis) in izdaj (Frobenova izdaja, Estiennova izdaja). Ponavadi uporabljamo naslov, ki ga nudi pariški rokopis; "Diogena Laertskega življenja in misli tistih, ki se so odlikovali v filozofiji, ter mnenja sleherne filozofske šole" ali krajše "Življenja in misli znamenitih filozofov". Zaradi neprecenljivosti tega dela je francoski renesančni filozof [[Michel de Montaigne]] rekel, da si želi, da bi obstajalo ducat Laercijev namesto enega. Po drugi strani pa sodobni poznavalci svetujejo, da jemljemo njegove besede z zdravo mero dvoma, še posebej zato, ker virov ne navaja. Herbert Long navrže: "Vsi Diogenovi dosežki so pridobili pomembnost zaradi izgube primarnih in zgodnjih sekundarnih virov, kar je njegova dela nehote postavilo za glavni vir znanja o grški filozofiji." [[Werner Jeager]] pa ga je označil za "velikega ignoranta".

Samo delo je razdeljeno na deset smiselnih podenot (knjig).

 

Največ je kritiziran zaradi pretirane osredotočenosti na nepomembne podrobnosti življenj filozofov in pomanjkanja intelektualne kapacitete za razumevanje njihovih filozofskih del. Že [[Sholastika|sholastik]] [[Walter Burley|Waterja Burleya]] je v svojem delu ''De vita et moribus philosophorum'' zapisal, da so bila Diogenova dela nekoč veliko bolj obsežna, kar pa ni težko ugotoviti, saj se pogosto sklicuje na podatke, ki jih je zapisal že nekje drugje, ki pa so lahko tudi vnosi kasnejših prepisovalcev. Glavna vira Diogenovega dela sta bila deli [[Diokel iz Magnezije|Diokla iz Magnezije]] ''Zabeležke o filozofih'' (Ἐπιδρομὴ τῶν φιλοσόφων) in ''Življenja filozofov'' (Περὶ βίων φιλοσόφων) ter delo [[Favorin iz Arlesa|Favorina]] ''Razne povesti in memoari'' (Απομνημονεύματα). Obe deli sta fragmentarno ohranjeni, vendar Burley glede na ohranjenost tematike obeh del pripomni, da je bilo Laertijevo delo ob nastanku verjetno bolj obsežno.