Andrej Gosar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jalen (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 5:
Po gimnaziji v Ljubljani je študiral na pravni fakulteti na [[Dunaj]]u in 1916 [[doktorat|doktoriral]]. Leta 1920 je bil poverjenik za socialno skrbstvo pri [[Deželna vlada za Slovenijo|Deželni vladi za Slovenijo]] in bil izvoljen za poslanca [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] v [[Ustavodajna skupščina|Ustavodajno skupščino]]. Leta 1925 je bil znova izvoljen za narodnega poslanca. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko, 1929–1931 pa član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini [[Društvo narodov|Društva narodov]] v [[Ženeva|Ženevi]]. Bil je eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. V [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] je veljal za enega izmed voditeljev [[krščanski socializem|krščanskosocialističnega]] delavstva. Do papeške [[enciklika|okrožnice]] [[Quadragesimo anno]] je zavzel negativno stališče. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, se zavzemal za »''samoupravno stanovsko solidaristično''« krščansko družbo in za avtonomijo [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, od 1921 je bil med vidnimi publicisti [[Novi čas (glasilo)|Novega časa]] in [[Pravica|Pravice]] (1924–28 njen formalni izdajatelj). V tem času je začel tudi izdajati revijo [[Socialna misel]]; bil je eden od njenih urednikov. Objavil je več knjig – med njimi: ''Za krščanski socializem'' (1923), ''Socialna ekonomija'' (1924), ''Kriza moderne demokracije'' (1927) in ''Za nov družbeni red I-II'' (1933–1935). Aprila 1929 je postal izredni, oktobra 1935 pa redni profesor za [[ekonomija|ekonomijo]] in [[sociologija|sociologijo]] na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti v Ljubljani]]; 1936–1939 je bil tudi njen [[dekan (šolstvo)|dekan]]. Sodeloval je pri ustanovitvi stranke [[JRZ]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
 
Leta 1941 se ni hotel pridružiti [[Osvobodilna fronta|OF]], ker je zavračal [[komunizem]] v njenem vodstvu. LetaIstega 1941leta se je tudi razšel z [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. Jeseni 1941 pa je s somišljeniki začel nastopati pod imenom [[Združeni Slovenci]]; veljali so za sredino. Leta 1944 je bil interniran v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].
 
Po vojni je do leta 1958 predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani.